27. oktobra je v Predsedniški palači v Ljubljani potekala slovesnost, kjer so bila podeljena priznanja pod geslom “Naj prostovljec/-ka preteklega leta“. Predsednica držvave, dr. Nataša Pirc Musar, ki je bila glavni akter prireditve je dejala: “Danes smo tu, da praznujemo in počastimo eno izmed najdragocenejših vrednot tudi naše, slovenske, družbe – prostovoljstvo.” Poleg tega pa je poudarila, kako pomembno je prostovoljstvo za našo družbo. “Prostovoljke in prostovoljci ste srce in duša naše družbe. Vsak izmed prostovoljcev je na svoj način prispeval k različnim vidikom naše družbe, v dobrobit ljudi, v dobrobit skupnosti. Prostovoljstvo je resnično darilo družbi, ki nikoli ne izgubi svoje vrednosti. Z vsakim prostovoljnim dejanjem se širi upanje in sočutje, ter se gradi svet, kjer je pomoč drugim vrednota, ki nas povezuje. Iskrene čestitke in hvala vsem ter srečno na vaši poti.”
Nagrade so se podeljevale v različnih kategorijah, vključno z nazivi “Naj prostovoljka” in “Naj prostovoljec” v treh starostnih kategorijah, “Naj mladinski voditelj“, “Naj mladinski projekt” in pa najvišja nagrada “Naj prostovoljski projekt“. V natečaj je prispelo 65 prijav, od tega 15 za projekte in 50 za posameznike.
Dobitnica najvišje nagrade je tokrat bila Barbara Novak, predsednica in ustanoviteljica Humanitarnega društva Ni-Lu, s projektom “Srčne rutke za male borce”. Z Mariborčanko smo se pogovarjali o občutkih po prejeti nagradi in o načrtih za prihodnost.
Vodilna sila Humanitarnega društva Ni-Lu
Nesebično delo Novakove se je uradno začelo pred enajstimi leti. Takrat je društvo ustanovila in registrirala. To pa seveda ni bil njen prvi stik s prostovoljstvom. “Uradno je bilo registrirano v pomladnih dneh leta 2012. S tem pa sem se ukvarjala že pred pravim vpisom. Pomagala sem na različnih koncih. Društvo sem takrat vpisala za to, da smo lahko prvič poslali pomoč v Afriko. Takrat smo za takšne stvari morali imeti ustanovljeno društvo,” je pri tem dejala in še poudarila, da pravega odgovora zakaj se začne človek s tem ukvarjat ni. “Enostavno začutiš. Ko si enkrat v tem pa ne vidiš konca. Vedno bolj te vleče not, vedno več je projektov, vedno bolj te stvari zanimajo. Hkrati pa je vedno več družin, ki se same obračajo nate za pomoč. Enkrat prostovoljec, zmeraj prostovoljec.”
Hitro je ugotovila, da je njeno poslanstvo pomagati ljudem in otrokom v stiski. Društvo je od ustanovitve naprej neprekinjeno delovalo, poleg tega pa je svojo dejavnost širilo tudi preko slovenske meje.
Srčne rutke za male borce onkologije
Eden od mnogih projektov, ki jih je društvo v zadnjem času izvedlo, je projekt srčnih rutk. Le-ta pa je prejel prej omenjeno nagrado. “Povod za ta projekt je bil obisk otroške onkologije v Skopju. Na uradnem sprejemu pri direktorici smo se pogovarjali o njihovih potrebah. Izpostavila je željo o preprostih naglavnih rutkah iz bombaža, ki jih otroci še kako potrebujejo po hudih terapijah. Predvsem, ko ostanejo brez las. Pokazala nam je tudi model, kakšne bi rutke naj bile,” nam je zaupala Novakova.
Ob vrnitvi v Slovenijo je predsednica društva seveda takoj začela razmišljati, kako bi takšno stvar izpeljala. Rešitev je iskala po spletnih straneh in v raznih trgovinah, žal pa je bilo vse to prevelik finančni zalogaj za majhno društvo, ki se preživlja z donacijami.
“Žal rešitve sama nisem našla, zato sem problem predstavila prijateljici. Povedala sem ji, kaj si otroci želijo in brez oklevanja se je odločila, da bo ona sešila prve rutice. Hkrati pa je ona ustvarila skupino Srčne rutke, kjer smo želje predstavili večim šiviljam. Odziv srčnih šivilj je bil fenomenalen. Povezala se je vsa Slovenija. Ženske so si med sabo delile vzorce, ideje, nasvete in tako so začeli nastajati unikati, ki so jih, ko so bili končani, začele pošiljati na naše društvo. Dejanskega končnega števila niti ne vem, na začetku sem vsako prispelo rutico preštela in posortirala, a jih je bilo na koncu preveč za štetje.”
Ker pa je bil odziv res izjemen, se je Barbara odločila, da bo projekt razširila. Poleg prvotno načrtovanega Skopja, so rutke prejeli tudi otroci naše onkologije in pa mali borci na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v drugih bolnišnicah po Makedoniji. Celoten projekt je bil izpeljan izključno s pomočjo prostovoljstva in donacij, ki so krile predvsem stroške raznih prevozov. “Brez pomoči ljudi, vse to ne bi bilo mogoče izvesti. Donacije so nam pomagale pri tem, da smo rutke sami odpeljali do končnega cilja in jih tam predali. Zato gre zahvala tudi vsem dobrim ljudem, ki so pomagali pri kritju stroškov. Glede na to, da je strošek poti do Makedonije, na primer, kar velik, smo tudi časovno potrebovali dlje kot za Slovenijo in Hrvaško. A uspeli smo. Predali smo vse do zadnjega kosa,” je ponosno povedala Novakova.
predaja rutk
Nagrada za izjemne dosežke
Društvo je s projektom srčnih rutk doseglo izjemne rezultate, ki so pritegnili pozornost širše javnosti. Prav zaradi tega je Novakova, v imenu svojega društva, prejšnji teden prevzela najvišjo nagrado natečaja. Je pa poudarila, da ta nagrada ni samo njena. Nagrada je za vse tiste, ki so ji zmeraj stali ob strani in ji na kakršenkoli način pomagali.
“Ko smo prejeli povabilo, da se udeležimo slavnostne prireditve, se nam še sanjalo ni, da bi lahko prav srčne rutke bile zmagovalne. Ko so že podelili vsa priznanja prostovoljcem in prostovoljkam, in se je prireditev bližala koncu, je bilo še zadnje dejanje najvišje priznanje, ki ga podeli gospa predsednica sama. Napovedovalec je tudi tukaj normalno bral tekst in med vrsticami sem pomislila “Kdo bi lahko imel enak projekt kot mi? Kdo je prevzel našo idejo?”. Na koncu pa so oznanili zmagovalca, in na oder povabili srčne rutke v izvedbi Humanitarnega društva Ni-Lu. V tistem trenutku sploh nisem dojela kaj se dogaja,” se je pošalila Novakova.
Pri tem pa je še enkrat poudarila, da je ta zmaga samo dodaten dokaz, da lahko s trdno voljo dosežeš vse cilje, ki si jih zadaš. “Nagrada je dokaz, da lahko s trdno voljo uspeš, brez “stricev iz ozadja”. Vsaka takšna nagrada ti da še več energije, volje in še več zastavljenih ciljev in projektov. Hkrati pa tudi upanja, da vseeno še obstajajo dobri ljudje, ki so pripravljeni pomagati,” je povedala.
Prihodnost društva
Po prejemu nagrade se je planska razsežnost društva samo povečala. Poleg izvajanja obstoječih projektov se društvo usmerja v izvedbo novih pobud. Le-te bodo prinesle pomoč tistim v stiski tako v Sloveniji, kot tudi preko meja. “V prihodnosti imamo kar nekaj projektov, za katere srčno upam, da bodo uspeli. Seveda ne smemo pozabiti na ljudi okrog nas, v naši bližini, ki nas potrebujejo. Želimo si sicer tudi pomoči s strani države in pa, da bi lahko tudi mala društva uspela pri pridobitvi finančnih sredstev za projekte, vendar glede tega še ni nekih konkretnih sprememb. S tem bi lahko lažje izvedli zastavljene cilje in izpeljali stvari tako, kot se spodobi,” je pri tem poudarila.
Glede konkretnih načrtov pa je dejala: “Srčne rutke se bodo delale še naprej, ostaja seveda tudi tradicionalno miklavževanje v materinskih domovih, za katero se že pridno pripravljajo paketki, v mislih imamo tudi sirotišnice v BiH, ki jim redno pomagamo in tamkajšnje zapuščene živali ter naše mariborske brezdomce. V prihodnosti pa imamo načrtovanih tudi nekaj novih projektov, več o tem pa, ko bo tako daleč.“
