Se vam zdi, da so bila poletja v otroštvu neskončna, danes pa minejo, še preden se dobro začnejo? Ali da je bil božič ''ravnokar'', pa se že znova približuje konec leta? Občutek, da čas z leti teče vedno hitreje, je zelo pogost. Ure in dnevi se seveda niso skrajšali, spremenil pa se je način, kako jih doživljamo in si jih zapomnimo.
Otroško leto predstavlja veliko večji del življenja
Ena od preprostih razlag je povezana z našo starostjo. Za petletnika eno leto predstavlja kar petino njegovega dotedanjega življenja, za 50-letnika pa le še dva odstotka. Vsako naslednje leto tako v primerjavi z vsem, kar smo že doživeli, predstavlja vedno manjši delež našega življenja. To sicer ni popolna znanstvena razlaga zaznavanja časa, dobro pa ponazori, zakaj se nam lahko posamezna leta z odraščanjem zdijo vse krajša.
Veliko vlogo igra rutina
Otroštvo je polno novih izkušenj. Prvi šolski dan, prvi izlet brez staršev, prvi obisk morja, novi prijatelji in kraji: možgani nenehno obdelujejo nekaj, česar še ne poznajo. V odraslosti se življenje pogosto spremeni v precej bolj predvidljiv ritem. Vstanemo, gremo v službo, opravimo obveznosti, pridemo domov in naslednji dan velik del tega ponovimo. Ker je manj dogodkov, ki močno izstopajo, se lahko daljše obdobje ob pogledu nazaj zdi presenetljivo kratko.
Prav spomin je namreč pomemben del našega občutka za čas. Obdobje, polno novih in različnih dogodkov, za seboj pusti več izrazitih spominov. Če so si dnevi zelo podobni, se lahko v spominu skoraj zlijejo v enega.
Zato je dopust lahko nenavadno ''dolg''
Verjetno ste že doživeli, da so se prvi dnevi dopusta zdeli precej dolgi. Nova soba, drugačno okolje, neznane ulice, nova hrana in številni novi vtisi pomenijo veliko informacij, ki jih morajo možgani obdelati. Ko se pozneje spominjamo takšnega tedna, imamo več različnih dogodkov, na katere lahko ''obesimo'' spomin. Teden, preživet v običajni rutini, pa lahko mine skoraj neopazno.
Zanimivo je, da lahko velja tudi obratno: med prijetno dejavnostjo imamo občutek, da je čas minil izjemno hitro, ko se je pozneje spominjamo, pa se nam zaradi številnih dogodkov zdi obdobje bogatejše in daljše.
Tudi pozornost spreminja občutek za čas
Na zaznavanje časa močno vpliva tudi to, koliko pozornosti mu namenjamo. Če čakamo v vrsti, nimamo telefona in vsakih nekaj trenutkov pogledamo na uro, se lahko deset minut vleče v nedogled. Če smo zatopljeni v film, pogovor ali delo, lahko dve uri mineta skoraj neopazno. Zato obstaja razlika med tem, kako dolgo se nam nekaj zdi v trenutku, ko se dogaja, in kako dolgo se nam isto obdobje zdi pozneje, ko se ga spominjamo.
Lahko občutek »prehitevanja časa« upočasnimo?
Časa seveda ne moremo upočasniti, lahko pa vplivamo na to, kako bogato ga doživljamo. Pri tem ni treba vsak teden odpotovati v drugo državo. Pomagajo že majhne spremembe rutine: obisk novega kraja, drugačna pot domov, nov hobi, druženje z ljudmi, ki jih že dolgo nismo videli, ali preprosto dejavnost, ki zahteva našo polno pozornost.
Več ko ustvarimo novih, med seboj različnih spominov, manj verjetno je, da se bodo tedni in meseci ob pogledu nazaj zlili v eno samo obdobje.
