Merkur, najmanjši planet v našem osončju, ki od Sonca oddaljen le približno 58 milijonov kilometrov, bi se naj krčil še bolj, kot so znanstveniki mislili do sedaj. Namreč, nova študija, ki jo povzema CNN, kaže, da je zaradi ohlajanja svoje notranjosti v milijardah let izgubil še več svoje velikosti, kot so nakazovale prejšnje raziskave. 

Merkur se krči zaradi uhajanja toplote

Planet, ki Sonce obkroži v le 88 dneh, je nastal iz vrtincev plina in prahu pred približno 4,5 milijarde let. Takrat so bili trki med nastajajočimi planeti in drugimi telesi zelo pogosti, zaradi česar so bili planeti izjemno vroči. Ko pa toplota sčasoma uhaja, se notranjost planetov, kot je Merkur, krči.

Zaradi takšnega krčenja je površje Merkurja razpokano. 

Nekatere so visoke tudi do 1,6 kilometra in dolge več sto kilometrov. Vendar je površje planeta v milijardah let zaznamovalo tudi nešteto trkov z asteroidi in kometi, ki so ustvarili številne kraterje ter prekrili del znamenj krčenja.

Prav to krčenje pa je predmet nove raziskave, znanstveniki so namreč s podatki Nasine misije MESSENGER izdelali globalni zemljevid hrapavosti Merkurjevega površja. Opazili so, da je na najbolj razgibanih območjih manj vidnih gub kot na bolj gladkih delih planeta. To nakazuje, da so lahko številne strukture, nastale zaradi krčenja, danes skrite pod ostanki udarcev. 

Krčenje Merkurja za Zemljo ne predstavlja nevarnosti

Raziskovalci so zato ocenili, koliko gub bi lahko bilo na Merkurju, če jih udarni kraterji ne bi zakrili. Njihovi izračuni kažejo, da se je planet morda skrčil 10 do 30 odstotkov bolj, kot so znanstveniki menili doslej. Po novi oceni se je njegov polmer lahko zmanjšal za kar približno 11,6 kilometra, prejšnje raziskave so ocenile precej manjša spremembe, od enega do sedmih kilometrov. 

Planet je izjemno gost, predvsem zaradi svojega velikega kovinskega jedra, ki predstavlja velik delež njegove celotne velikosti. Če se je Merkur res skrčil za toliko, kot kaže nova raziskava, bi to lahko pomenilo, da ima večje kovinsko jedro in manj lahkih elementov, ali pa da je imel ob nastanku višjo temperaturo.

Natančnejša ocena krčenja bi lahko znanstvenikom pomagala razumeti tudi nastanek Merkurjevega magnetnega polja ter njegovo zgodovino, lahko pa bi ponudila tudi pomembne podatke o razvoju ostalih planetov, tudi Zemlje.

Vsi znanstveniki še niso povsem prepričani, da je nova ocena dokončna. Nekateri menijo, da bi tako veliko krčenje moralo povzročiti še večje in bolj očitne spremembe na površju planeta. Zaradi bližine Merkurja Soncu preučevanje in raziskovanje planeta zanje predstavlja precej velik izziv, a kljub temu ne nameravajo odnehati z raziskavami.

Krčenje Merkurja za Zemljo sicer ne predstavlja neposredne nevarnosti, je pa njegovo preučevanje zelo pomembno, ker je ta majhen in nenavaden planet svojevrsten naravni laboratorij za raziskovanje razvoja skalnatih svetov. Boljše razumevanje Merkurjeve preteklosti bi zato lahko znanstvenikom pomagalo razumeti tudi, kako so se skozi milijarde let oblikovali in spreminjali drugi planeti našega Osončja.