Pikapolonica je v slovenskem ljudskem izročilu globoko zasidrana kot prinašalka sreče, ljubezni in blaginje. Kot pojasnjuje Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor, je prepričanje, da pikapolonica izpolni željo, če pristane na prstu, še danes živo v številnih slovenskih krajih.

V Prlekiji jo poznajo tudi kot ''božjo iciko'', kar dodatno kaže na njen simbolni pomen v ljudski kulturi.

Raznolika družina polonic

Polonice (Coccinellidae) so pestra skupina hroščev z okoli 5000 opisanimi vrstami po svetu. Razlikujejo se po barvi, številu pik in velikosti. Te razlike niso le estetske, temveč predstavljajo tudi obrambni mehanizem. Živahne barve v naravi pogosto pomenijo opozorilo morebitnim plenilcem.

V Sloveniji živi približno 70 vrst polonic, večina pa ima življenjsko dobo okoli enega leta, nekatere tudi do treh let.

Sedempikčasta pikapolonica je naravna zaveznica vrta

Najbolj znana in razširjena vrsta je sedempikčasta pikapolonica (Coccinella septempunctata). Gre za koristno vrsto, ki se prehranjuje predvsem z listnimi ušmi, pa tudi z drugimi škodljivci, kot so pršice in kaparji.

»V naravi in na vrtovih ima pomembno vlogo naravne zaščite rastlin,« poudarja Ambrožič. Prav zato jo mnogi vrtnarji obravnavajo kot zaveznico pri ohranjanju ravnovesja v ekosistemu.

Harlekinska polonica 

Druga plat zgodbe pa je harlekinska polonica (Harmonia axyridis), ki izvira iz Azije. V Evropi in Sloveniji je prisotna od leta 2007 in se je hitro razširila po vsej državi.

[[image_1_article_90105]]

Gre za izjemno plodno in prilagodljivo vrsto. Samica lahko izleže okoli 300 jajčec, razvoj do odrasle živali pa traja približno mesec dni. Ličinke so zelo požrešne in lahko zaužijejo velike količine listnih uši, v primeru pomanjkanja hrane pa se lahko prehranjujejo tudi z drugimi polonicami.

»To je eden od razlogov za upad števila domačih pikapolonic,« opozarja Ambrožič.

Težave v vinogradih in vpliv na pridelek

Harlekinska polonica se jeseni pogosto zadržuje v vinogradih, kjer lahko povzroča tudi gospodarsko škodo. Ob nevarnosti izloča obrambno snov z neprijetnim vonjem, ki lahko vpliva na kakovost grozdja in vina.

»Med trgatvijo se lahko znajdejo v grozdju, kar ob stiskanju povzroči neprijeten okus mošta in vina,« pojasnjuje Ambrožič.

Kako zmanjšati škodo

Kot preventivne ukrepe vinogradniki uporabljajo zaščitne mreže ter dodatno pregledovanje in čiščenje grozdov pred trgatvijo. S tem zmanjšajo možnost, da bi se polonice znašle v stisnjenem grozdju.