V živalskem svetu pravila, ki jih poznamo pri ljudeh, pogosto ne veljajo. Nekateri samci namreč zanosijo in rojevajo mladiče, druge samice po parjenju pojedo svojega partnerja, spet tretje vrste pa se lahko razmnožujejo kar brez samca. Narava je skozi milijone let razvila neverjetne strategije za preživetje, ki so pogosto bolj nenavadne od najbolj domiselne znanstvene fantastike.
Samci, ki postanejo breji
Če bi morali izbrati najbolj nenavaden primer, bi med zmagovalce zagotovo sodili morski konjički. Pri njih namreč jajčeca v posebno trebušno vrečko odloži samica, nato pa skrb za razvoj mladičev prevzame samec. V njegovem telesu se zarodki razvijajo več tednov, nato pa iz vrečke "rodi" tudi več sto mladičev naenkrat.
Po parjenju sledi večerja
Pri bogomolkah je ljubezensko življenje precej nevarno, predvsem za samce. Pri nekaterih vrstah samica med parjenjem ali kmalu po njem samca poje. Čeprav se sliši kruto, ji tako pridobljena hranila pomagajo pri razvoju jajčec, zaradi česar imajo potomci več možnosti za preživetje.
Potomci brez očeta
Večina živali za razmnoževanje potrebuje samca in samico, vendar obstajajo tudi izjeme. Komodoški varani se lahko v določenih okoliščinah razmnožujejo brez oploditve. Ta pojav, imenovan partenogeneza, omogoča, da se mladiči razvijejo iz neoplojenih jajčec.
Ko največji samec postane samica
Ribe klovni, ki jih mnogi poznajo iz risanke Iskanje Nema, imajo še eno posebno lastnost. V skupini je vedno ena dominantna samica. Če pogine, največji samec spremeni spol in prevzame njeno vlogo. Tako skupina tudi brez prihoda nove samice lahko nadaljuje razmnoževanje.
Dvoboj pred parjenjem
Ploščati črvi so hermafroditi, kar pomeni, da ima vsak posameznik tako moške kot ženske spolne organe. Pred parjenjem se zato pogosto spopadejo v nenavadnem "dvoboju", pri katerem želi vsak oploditi drugega, hkrati pa se izogniti temu, da bi sam nosil potomce.
Samci nastanejo iz neoplojenih jajčec
Tudi življenje v čebeljem panju skriva zanimivost. Troti oziroma samci se razvijejo iz neoplojenih jajčec, medtem ko delavke in matice nastanejo iz oplojenih. Takšen način razmnoževanja je v živalskem svetu precej redek.
Skoraj brez samcev
Listne uši pa večji del leta samcev sploh ne potrebujejo. Samice namreč rojevajo mladiče brez parjenja, zato se njihove populacije lahko v zelo kratkem času močno povečajo. Šele ob določenih okoljskih razmerah se pojavijo tudi samci in spolno razmnoževanje.
