Predstavljajte si, da sredi poletnega dne stopite na mestni trg in zagledate žensko, ki pleše. Ne ob glasbi. Ne na praznovanju. Preprosto pleše. In ne neha.

Prav to naj bi se zgodilo julija leta 1518 v Strasbourgu, tedaj delu Svetega rimskega cesarstva, danes pa francoskega Alzasa. Ženska, ki jo zgodovinski zapisi omenjajo kot Frau Troffea, je začela nenadzorovano plesati na ulici. Plesala je več dni zapored, nato pa se je zgodilo nekaj še bolj nenavadnega – pridružili so se ji drugi. 

V nekaj tednih je plesalo okoli 400 ljudi

Sprva jih je bilo le nekaj deset, do konca meseca pa naj bi plesalo že približno 400 prebivalcev mesta.

Ljudje niso plesali zaradi veselja. Po zapisih sodobnikov so bili videti izčrpani, nekateri so jokali, drugi prosili za pomoč, vendar se niso mogli ustaviti. Plesali so ure in dneve, skoraj brez hrane, vode ali spanja. Njihova stopala so krvavela, mnogi so omedlevali, nekateri pa naj bi zaradi izčrpanosti, srčnih zastojev ali možganskih kapi celo umrli. 

Oblasti so naredile nekaj, kar je danes skoraj nepredstavljivo

Takratni zdravniki so verjeli, da je vzrok skrivnostna bolezen, ki so jo imenovali »vroča kri«. Menili so, da lahko oboleli ozdravijo le tako, da plešejo, dokler jih želja po plesu ne mine.

Mestne oblasti so zato najemale glasbenike, postavile oder in celo organizirale prostor, kjer so ljudje lahko nadaljevali s plesom.

Rezultat? Razmere so postale še hujše. 

Kaj je povzročilo "plesno kugo"?

Čeprav je od dogodka minilo več kot 500 let, dokončnega odgovora ni.

Med najbolj znanimi razlagami so množična psihogena motnja (nekdaj imenovana množična histerija), ki jo je sprožil hud stres zaradi lakote, bolezni in verskih prepričanj; zastrupitev z rožičkom (ergotom), glivo na rži, ki lahko povzroča krče in halucinacije; verski trans oziroma prepričanje, da so ljudje pod prekletstvom svetega Vida.

Večina sodobnih zgodovinarjev se danes najbolj nagiba k razlagi, da je šlo za množično psihološko reakcijo na izjemno težke življenjske razmere. Strasbourg je bil tisti čas prizadet zaradi lakote, bolezni in gospodarske stiske, prebivalci pa so močno verjeli v nadnaravne kazni in prekletstva. 

Ena največjih zgodovinskih ugank

Dogodek v Strasbourgu velja za eno najbolj nenavadnih množičnih pojavov v zgodovini. Čeprav so podobne ''plesne epidemije'' v srednjem veku zabeležili tudi drugod po Evropi, nobena ni bila tako obsežna in tako dobro dokumentirana kot tista leta 1518.

Še danes ostaja odprto vprašanje, kaj se je pravzaprav zgodilo. Je šlo za bolezen, kolektivni psihološki odziv ali nekaj, česar sodobna znanost še vedno ne zna povsem pojasniti?

Morda je prav zato zgodba o ljudeh, ki so plesali, dokler niso umrli, še vedno ena najbolj srhljivih skrivnosti človeške zgodovine.