Pred 35 leti je Slovenija stopila na pot samostojnosti. Ko danes govorimo o slovenski osamosvojitveni vojni, največkrat omenjamo dest dni spopadov, barikade na cestah in novo zastavo, ki je junija 1991 prvič zaplapolala nad Ljubljano. Manj znano pa je, kako blizu je bila Slovenija precej hujšemu scenariju. 

Jugoslavija je že dolgo pred razglasitvijo samostojnosti razpadala od znotraj. Po smrti Josipa Broza Tita leta 1980 so začeli na površje prihajati nacionalizmi, gospodarska kriza in politični spori med republikami. Posebej močan vzpon je doživel srbski nacionalizem pod vodstvom Slobodana Miloševića, ki je želel okrepiti vpliv Srbije znotraj federacije.

Ko je Slovenija prvič odkrito kljubovala Beogradu

Eden ključnih trenutkov se ni zgodil leta 1991, temveč že nekaj let prej. Leta 1988 je aretacija Janeza Janše, Ivana Borštnerja, David Tasića in Francija Zavrla, danes znana kot afera JBTZ, sprožila množične proteste v Ljubljani. Slovenska javnost je prvič množično (na)stopila proti vojaškemu vrhu Jugoslavije.

Še danes marsikdo ne ve, da je bil proces proti četverici izveden pred vojaških sodiščem v srbohrvaščini, kar je v Sloveniji povzročilo ogromen val ogorčenja. Prav ti protesti so postali eden pomembnih simbolov prebujanja civilne družbe.

''Miting resnice'', ki ga nikoli ni bilo

Med manj znanimi epizodami osamosvajanja je tudi t. i. ''miting resnice''. Srbskim organizatorjem je konec leta 1989 uspelo organizirati množične politične shode po Jugoslaviji, načrtovali pa so ga tudi v Ljubljani.

Slovensko vodstvo je ocenilo, da bi lahko prišlo do nasilja in destabilizacije države, zato je prihod organiziranih skupin iz Srbije preprečilo. Na Trgu republike se je nato zbrala le peščica ljudi. Danes zgodovinarji dogodek pogosto omenjajo kot enega prvih resnih trenutkov, ko je Slovenija jasno pokazala, da ne bo več sledila politiki Beograda.

JLA ni pričakovala odpora

Ko je Slovenija 25. junija 1991 razglasila samostojnost, je vrh Jugoslaovanske ljudske armade pričakoval hitro in skoraj brezkrvno akcijo. A zgodilo se je ravno nasprotno. 

Slovenci niso odgovorili le z orožjem. Ceste so blokirali s tovornjaki in avtobusi, prebivalci pa so namerno ustvarjali prometne zastoje, da bi upočasnili premike tankovskih kolon. Prav počasnost enot JLA je Teritorialno obrambi omogočila taktično prednost.

Mnogi vojaki JLA ob tem sploh niso vedeli, zakaj so bili poslani v Slovenijo. Nekateri so bili celo prepričani, da branijo Jugoslavijo pred zunanjim sovražnikom.

Deset dni, ki so spremenili zgodovino

Vojna v Sloveniji je trajala od 27. junija do 7. julija 1991. V spopadih je umrlo 76 ljudi, med njimi tako pripadniki slovenske strani, JLA in tudi tuji državljani.

Čeprav je bila slovenska osamosvojitvena vojna kratka, je odločilno vplivala na nadaljni razpad Jugoslavije. Pokazala je, da federacije ni več mogoče ohraniti s silo. 

Medtem, ko je Slovenija po desetih dneh dosegla premirje in kasneje mednarodno priznanje, pa je naša današnja soseda Hrvaška, vstopila v štiri leta dolgotrajne in krvave vojne. Začel se je krvav in dolgotrajen razpad nekdanje velesile - Jugoslavije.