Ko se danes sprehajamo mimo Mariborskega gradu ali gledamo portrete nekdanjih mestnih veljakov, nas pogosto pozdravijo resni obrazi izpod velikih, belih lasulj. V 17. in 18. stoletju so bile takšne pričeske eden najopaznejših simbolov evropske elite, tudi na območju današnjega Maribora, ki je bil tedaj del širšega habsburškega prostora in pod močnim vplivom dunajske dvorne kulture.

Lasulja kot simbol statusa

Nošenje lasulj se je v Evropi razširilo predvsem v 17. stoletju, zlasti na francoskem dvoru, od koder se je moda hitro prenesla tudi na druge evropske prestolnice. Ključno vlogo je imel francoski kralj Ludvik XIV., ki je zaradi zgodnje izgube las in predvsem zaradi dvornega protokola močno prispeval k popularizaciji bujnih, kodrastih lasulj.

Lasulja ni bila le praktična rešitev, temveč predvsem znak družbenega položaja. Večja, bolj oblikovana in bolj vzdrževana kot je bila, višji status je izražala. Tako je postala del obvezne dvorne oprave plemstva, uradnikov in premožnejšega meščanstva.

Materiali, puder in vsakdanja praksa

Lasulje so izdelovali iz človeških las, pa tudi iz dlake konj ali koz. Njihovo vzdrževanje je bilo zahtevno: oblikovali so jih frizerji, pogosto pa so jih nosilci dodatno pudrali z belim škrobnim prahom. Puder ni imel le estetske funkcije, temveč je zakrival maščobo in dal lasuljam značilno svetlo barvo, ki je bila tedaj modna.

Ker so bile lasulje težke in so zahtevale redno vzdrževanje, so bile tudi drag kos garderobe, dostopen predvsem višjim slojem.

Razširjenost v habsburških deželah in na Štajerskem

Moda lasulj se je iz francoskega in dunajskega dvora širila po vsej habsburški monarhiji, katere del je bil tudi Maribor. V mestnem prostoru so jo prevzemali predvsem plemiči, višji uradniki in bogatejši meščani, ki so želeli slediti dvorni modi.

Na Mariborskem gradu, kjer so prebivale plemiške rodbine in upravniki posesti, je bila takšna moda del vsakdanjega reprezentativnega življenja, zlasti ob praznikih, obiskih in družabnih srečanjih.

Zaton mode

Konec 18. stoletja se je uporaba velikih napudranih lasulj začela opuščati. K temu so prispevale spremembe v politični kulturi in modi, zlasti po francoski revoluciji, ki je aristokratske simbole začela zavračati kot del starega režima.

Dodatno je na upad vplivala tudi sprememba vsakdanjih modnih praks in večji poudarek na naravnejšem videzu. Do začetka 19. stoletja so lasulje v vsakdanji rabi višjih slojev večinoma izginile.

Čeprav Maribor ni bil modno središče evropskega merila, je kot del habsburškega prostora sledil širšim kulturnim in družbenim trendom. Lasulje so tako tudi tu predstavljale predvsem znak pripadnosti višjemu družbenemu sloju in ne lokalno posebnost.