Morda zveni kot prizor iz znanstvenofantastičnega filma, toda raziskovalci v Avstraliji razvijajo prav posebne pomočnike za reševanje ljudi po potresih in drugih katastrofah. Velike ščurke so opremili s kamerami in miniaturnimi medicinskimi injektorji ter jih spremenili v nekakšne kiborg reševalce.

Raziskovalci z Univerze v Queenslandu so v sodelovanju z biomedicinskimi inženirji Univerze New South Wales razvili t. i. "Paraborgs" oziroma paramedicinske kiborg žuželke. Njihova dolgoročna naloga bi bila vstopiti tja, kamor človek po katastrofi ne more – globoko med ruševine porušenih stavb, v jame in druge ozke ter nevarne prostore.

Ščurek bi človeka našel, drugi bi mu prinesel zdravilo

Ideja raziskovalcev gre precej dlje od tega, da bi žuželke zgolj iskale preživele. Kiborg ščurki bi lahko človeku, ujetemu pod ruševinami, pomagali še pred prihodom reševalcev. V poskusih so uporabili dva ščurka z različnima nalogama. Eden je bil opremljen s kamero, prek katere je lahko operater spremljal dogajanje in iskal cilj. Drugi je nosil sistem za vbrizgavanje tekočine.

Ko bi prvi našel ponesrečenca, bi lahko operater proti njemu usmeril drugega ščurka in na daljavo sprožil injektor. Takšen sistem bi lahko nekoč omogočil dostavo nujnih zdravil ljudem, do katerih reševalci še ne morejo priti.

Gre za največje in najtežje ščurke na svetu

Raziskovalci niso izbrali majhnih ščurkov, kakršne si običajno predstavljamo ob omembi teh žuželk. Uporabili so velike avstralske rovaške ščurke vrste Macropanesthia rhinoceros. Zrastejo lahko do približno 8,5 centimetra in tehtajo okoli 40 gramov, zaradi česar lahko na hrbtu prenašajo dodatno elektronsko in medicinsko opremo. Prav njihova naravna sposobnost premikanja po zahtevnem terenu je ena največjih prednosti sistema. Raziskovalci poudarjajo, da je izjemno težko izdelati majhnega robota, ki bi združeval tako okretnost, odpornost in majhno porabo energije.

Ščurke lahko upravljajo na daljavo

Da lahko raziskovalci nadzorujejo njihovo gibanje, ščurkom namestijo elektrode. Z majhnimi električnimi signali stimulirajo njihov živčni sistem in jih tako usmerjajo. Med postopkom vstavljanja elektrod so žuželke anestezirane in imobilizirane. Po končanih poskusih raziskovalci elektrode in nameščeno opremo odstranijo. Raziskovalci poudarjajo tudi, da ključne odločitve, predvsem odločitev o uporabi medicinskega injektorja, ostajajo pod nadzorom človeka.

Rezultati prvih testov so presenetljivo dobri

V laboratorijskih preizkusih so kiborg ščurki uspešno dosegli vse določene kontrolne točke. Celotna naloga, ki je vključevala navigacijo do cilja in uspešno dostavo tekočine z injektorjem, je uspela v 72 odstotkih poskusov.

Ko je bil ščurek od tarče oddaljen največ 15 centimetrov, je uspešnost vbrizgavanja dosegla do 95 odstotkov. Poskusi sicer še niso potekali na ljudeh. Raziskovalci so sistem preizkušali v nadzorovanih laboratorijskih pogojih, med drugim na silikonskih tarčah in prašičji koži.

Nekoč bi jih lahko poslali cele roje

Dolgoročna vizija raziskovalcev je še bolj nenavadna. Na območje katastrofe bi lahko poslali cel roj kiborg žuželk, pri čemer bi imele različne naloge.

Nekatere bi nosile kamere in senzorje ter iskale preživele, druge pa medicinsko ali drugo reševalno opremo. Tehnologija še zdaleč ni pripravljena za vsakodnevno uporabo. Raziskovalci morajo med drugim rešiti težave z izgubo brezžičnega signala globoko v porušenih stavbah, zahtevnim terenom in varnostjo vbrizgavanja zdravil.

Če bo razvoj uspešen, raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko kiborg žuželke v resničnih reševalnih akcijah uporabljali v prihodnjih petih do desetih letih. In čeprav prihod ogromnega ščurka z injekcijo na hrbtu verjetno ni prizor, ki bi si ga kdo želel videti, je eden od raziskovalcev izpostavil bistvo njihove ideje: če ste ujeti pod ruševinami ali v jami in potrebujete pomoč, bi lahko takšen ščurek nekoč pomenil razliko med življenjem in smrtjo.