Bila je noč na 16. september 1979, ko se je osem ljudi stlačilo v košaro ogromnega doma izdelanega balona na vroči zrak. Pod njimi je ostajala Vzhodna Nemčija, pred njimi pa meja, ki je odločala o tem, ali bodo pristali na Zahodu ali pa jih bodo prijele vzhodnonemške oblasti. V košari sta bili družini Strelzyk in Wetzel, skupaj štirje odrasli in štirje otroci. Balon, s katerim so tvegali vse, ni bil kupljen ali izdelan v kakšni tovarni. Na skrivaj so ga izdelovali sami. Po približno 28 minutah v zraku jim je uspelo nekaj, kar je takrat odmevalo po vsem svetu.

Prvi poskus se je končal tik pred ciljem

Načrt se je začel razvijati že precej prej. Peter Strelzyk in Günter Wetzel sta iskala način, kako bi svoji družini spravila iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo, ne da bi ju ustavili na močno zastraženi meji. Odločila sta se za nekaj izjemno drznega in sicer izdelala bosta balon na vroči zrak in mejo preprosto preletela.

Prve konstrukcije niso bile dovolj dobre. Balon, ki sta ga izdelala skupaj, je bil premajhen, da bi lahko prepeljal obe družini. Strelzyk je zato v noči na 3. julij 1979 poskusil pobegniti samo z ženo in sinovoma. Skoraj jim je uspelo. Balon se je prezgodaj spustil in družina je pristala še na ozemlju Vzhodne Nemčije. Morali so ga zapustiti in se vrniti domov, kot da se ni zgodilo nič. Toda za seboj so pustili nekaj precej nevarnega in sicer, dokaze.

Stasi je našel balon in začel iskati njegove lastnike

20. julija je zapuščen balon na območju blizu meje našel lovec in o odkritju obvestil oblasti. Preiskovalcem je hitro postalo jasno, čemu je bil namenjen. Vključila se je Stasi, zloglasna vzhodnonemška tajna policija. Preiskovalci so pregledovali material, iz katerega je bil izdelan balon, in poskušali ugotoviti, kdo je lahko kupil tako ogromne količine blaga. Njegova površina je namreč presegala 1.000 kvadratnih metrov.

Toda Strelzyk in Wetzel sta material kupila v veliki veleblagovnici v Leipzigu, kjer nakup ni vzbudil posebne pozornosti. Na kraju pristanka so našli tudi zdravila za težave s ščitnico. Stasi je samo na območju Gere pregledal okoli 800.000 receptov, vendar tudi ta sled ni pripeljala do družin. Avgusta so oblasti fotografije predmetov, najdenih ob balonu, celo objavile v časopisu in prebivalce pozvale, naj pomagajo pri iskanju. Čas se je iztekal.

Medtem ko jih je iskala tajna policija, so šivali še večji balon

Družini nista odnehali. Prav nasprotno. Medtem ko je Stasi poskušal ugotoviti, kdo stoji za prvim poskusom, sta Strelzyk in Wetzel začela izdelovati tretji in še večji balon, ki bi lahko v enem letu ponesel vseh osem ljudi.

Tokrat sta bila pri nakupovanju previdnejša. Več kot 1.200 kvadratnih metrov materiala sta nabavljala v manjših količinah na različnih krajih. Iskala sta najlon za šotore in druge lahke tkanine, primerne za ogromno kupolo. Vse skupaj sta morala početi dovolj neopazno, da sosedje, prodajalci in predvsem oblasti ne bi posumili, kaj nastaja. Do sredine septembra je bil balon pripravljen.

V košaro so stopili tudi štirje otroci

V noči na 16. september 1979 je prišel trenutek, ko poti nazaj praktično ni bilo več. V balon sta se vkrcali obe družini – štirje odrasli in štirje otroci – ter vzleteli proti jugu. Pod njimi je bila država, iz katere so želeli pobegniti. Pred njimi Zahodna Nemčija.

Balon se je povzpel do približno 2.000 metrov višine. Let je trajal le okoli 28 minut, v tem času pa so prepotovali približno 18 kilometrov. Okoli tretje ure zjutraj so pristali blizu bavarskega mesta Naila. Bili so v Zahodni Nemčiji. Uspelo jim je.

Pobeg je postal svetovna novica

Zgodba o dveh družinah, ki sta izdelali lasten balon in z njim preleteli železno zaveso, je hitro prišla na naslovnice svetovnih medijev. Za Stasi je bil dogodek hud udarec. V njihovih dokumentih je bil uspešen pobeg obravnavan kot propagandni uspeh nasprotne strani, vzhodnonemške oblasti pa so po dogodku še okrepile prizadevanja za preprečevanje podobnih pobegov.

Dokumenti kažejo, da baloni niso bili edini nenavadni način, s katerim so ljudje poskušali zapustiti Vzhodno Nemčijo. Oblasti so beležile tudi poskuse z doma izdelanimi letali in drugimi improviziranimi zračnimi plovili.

Neverjetna zgodba je končala tudi na filmskem platnu

Pobeg družin Strelzyk in Wetzel je bil tako neverjeten, da je kmalu postal tudi filmska zgodba. Že leta 1982 je Disney posnel film Night Crossing, ki temelji na njihovem pobegu. Leta 2018 pa je nemški režiser Michael Bully Herbig zgodbo ponovno obudil v filmu Ballon.

Pri nastajanju slednjega so ustvarjalci dobili dostop do približno 2.000 strani dokumentacije, ki jo je Stasi zbral o obeh družinah. Resnična zgodba pa ostaja skoraj bolj filmska od filmov samih: dve družini sta več mesecev na skrivaj kupovali blago, šivali ogromen balon in načrtovali pobeg, medtem ko ju je iskala ena najbolj razvpitih tajnih policij tedanjega sveta. Nato so neke septembrske noči vanj posedli tudi svoje štiri otroke, vzleteli in 28 minut pozneje pristali na drugi strani železne zavese.