Slovenska energetska družba Petrol je poslala sporočilo za javnost, v katerem apelirajo na to, da se bi spremenil model določanja cen naftnih derivatov, saj se obstoječi ne prilagaja spremembam na trgu dovolj hitro.

Oskrba trga je trenutno stabilna

Kot so zapisali pri Petrolu, zaostrene geopolitične razmere in motnje na mednarodnih energetskih trgih močno vplivajo na cene in dobavljivost naftnih derivatov po vsej Evropi. Slovenija pri tem ni izoliran trg. V Petrolu so zapisali, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna, delajo pa vse v svoji moči, da tako tudi ostane.

Dodajajo, da na geopolitično dogajanje, svetovne cene goriv in razmere na mednarodnih dobavnih poteh, ne morejo vplivati, zato glede na izjemno nepredvidljive globalne razmere absolutnih zagotovil za daljše obdobje ne želijo dajati, saj to ne bi bilo odgovorno.

Petrol je zgolj trgovec z naftnimi derivati

Petrol poudarja, da ni vertikalno integriran in nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, temveč je trgovec z naftnimi derivati in kupec. Goriva mora najprej kupiti na mednarodnih trgih po pogojih, ki jih ne določa sam. Pri reguliranih gorivih znaša najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter in je določena v fiksnem znesku. Če se cena goriva zviša, se bruto marža trgovca zaradi tega ne poveča.

Pri tem družba poudarja, da 11,5 centa ni zaslužek oziroma dobiček trgovca. Iz bruto marže se pokrivajo stroški logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja, varnosti in drugi stroški poslovanja. Povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter in so torej občutno višje kot v Sloveniji.

Na nabavno ceno goriv poleg cene surove nafte vplivajo tudi razpoložljivost končnih derivatov, rafinerijske zmogljivosti, dobavne poti, transport in drugi nabavni pogoji. Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1.600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. Gre torej za več kot dvakratni skok cen v nekaj mesecih.

Cenovni model mora upoštevati dejanske stroške oskrbe

V Petrolu že ves čas opozarjajo, da omejitve obstoječega regulatornega modela še posebej pridejo do izraza v obdobjih velike tržne volatilnosti. Po njihovi oceni se model spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe. To dodatno obremenjuje ekonomiko regulirane prodaje goriv.

»Petrol visokih cen goriv ne ustvarja, saj moramo gorivo po teh višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva. Za to potrebujemo stabilne dobavne vire, zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo, v katero lahko vlagamo. Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu,« poudarja Sašo Berger, predsednik uprave Petrola.

Petrol je družba s 6000 zaposlenimi

Kot gospodarska družba s približno 6.000 zaposlenimi ima Petrol pomembno vlogo pri energetski oskrbi Slovenije. V družbi menijo, da lahko svojo odgovornost do ljudi in gospodarstva dolgoročno uresničujejo le ob ekonomsko vzdržnih pogojih poslovanja, ki omogočajo financiranje zalog, logistike in infrastrukture, skrb za zaposlene ter potrebna vlaganja v razvoj in zmogljivosti.

Zavzemajo se za prehod na tržno oblikovanje cen

Iz navedenih razlogov, se v Petrolu še naprej zavzemajo za prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike. Tak sistem namreč omogoča, da se maloprodajne cene hitreje prilagajajo dejanskim nabavnim razmeram – navzgor in navzdol – ter zmanjšuje razkorak med pogoji, po katerih mora trgovec gorivo kupiti, in pogoji, po katerih ga lahko proda. To je še posebej pomembno ob velikih in hitrih premikih na mednarodnih trgih.

Takšne ureditve v družbi naj ne bi zagovarjali zaradi višjih marž ali dobičkov. V razmerah, ko se nabavne cene in drugi stroški lahko spreminjajo iz dneva v dan, obstoječi regulatorni model ne zagotavlja več zadostne prilagodljivosti in ekonomske podlage za dolgoročno zanesljivo oskrbo. Brez spremembe regulatornega okvira dolgoročno ni mogoče zagotavljati pogojev za zanesljivo oskrbo ljudi, gospodarstva in države. Konkurenca med ponudniki, preglednost in javna primerljivost cen ter nadzor pristojnih institucij pri tem ostajajo pomembne varovalke za potrošnike.

»V interesu ljudi, gospodarstva in države je, da je oskrba zanesljiva tudi takrat, ko so razmere najzahtevnejše. Zato potrebujemo ureditev, ki sledi razmeram na trgu in hkrati omogoča dolgoročna vlaganja v oskrbne zmogljivosti,« še dodaja Berger.