Marsikdo se je že zbudil z mokro blazino in se vprašal, zakaj se ponoči sploh slini. Najpogosteje je razlaga povsem preprosta – položaj spanja, odprta usta ali zamašen nos. Kljub temu pa lahko izrazitejše ali nenadno slinjenje v določenih primerih kaže tudi na zdravstveno težavo.
Slina ima pomembno vlogo pri vlaženju ustne sluznice, požiranju in zaščiti zob. Telo jo proizvaja tudi med spanjem, vendar jo večinoma nezavedno pogoltnemo. Če med spanjem dihamo skozi usta ali težje požiramo, lahko slina začne iztekati iz ust.
Vzrok je pogosto že položaj spanja
Ljudje, ki spijo na boku ali trebuhu, lahko slinjenje opazijo pogosteje, saj gravitacija olajša iztekanje sline iz ust. V takšnem primeru lahko pomaga že sprememba položaja spanja. Pogost razlog je tudi dihanje skozi usta, predvsem pri zamašenem nosu, alergijah, prehladu ali ukrivljenem nosnem pretinu. Če nosne dihalne poti niso dovolj prehodne, se usta med spanjem lažje odprejo. Na težave z dihanjem lahko vplivajo tudi povečani mandlji, nosni polipi ali druge zožitve v nosu in žrelu.
Pozorni bodite na smrčanje in prekinitve dihanja
Več pozornosti zahteva slinjenje, ki ga spremljajo glasno smrčanje, prekinitve dihanja med spanjem, jutranji glavoboli ali izrazita dnevna utrujenost.
Takšni znaki so lahko povezani z obstruktivno spalno apnejo. Pri tej se dihalna pot med spanjem večkrat zoži ali začasno zapre, zaradi česar prihaja do prekinitev dihanja. Če se ob slinjenju pogosto zbujate neprespani ali partner opaža, da med spanjem prenehate dihati, je smiselno težave omeniti zdravniku.
Kriv je lahko tudi refluks
Slinjenje je lahko povezano tudi z gastroezofagealnim refluksom oziroma GERB. Pri njem se želodčna vsebina vrača v požiralnik, telo pa se lahko na draženje odzove s povečanim izločanjem sline. Težave lahko poslabšajo obilni večerni obroki, alkohol, kofein ter zelo začinjena hrana.
Na slinjenje lahko vplivajo tudi težave v ustni votlini. Nepravilen ugriz, zobna proteza, ortodontski aparati ali drugi pripomočki lahko otežijo popolno zapiranje ust med spanjem.
Včasih so v ozadju zdravila ali nevrološke težave
Pri nekaterih nevroloških boleznih se lahko pojavijo težave z nadzorom mišic in požiranjem, kar lahko vodi v izrazitejše slinjenje. Med takšna stanja sodijo denimo Parkinsonova bolezen, posledice možganske kapi, ALS in cerebralna paraliza.
Povečano slinjenje je lahko tudi stranski učinek nekaterih zdravil. Če se težava pojavi kmalu po uvedbi novega zdravila, ga ne prenehajte jemati sami, temveč se posvetujte z zdravnikom.
Kdaj je dobro obiskati zdravnika?
Občasno slinjenje med spanjem samo po sebi praviloma ni razlog za skrb. Več pozornosti pa je potrebne, če se pojavi nenadoma, se hitro stopnjuje ali ga spremljajo težave s požiranjem, izrazito smrčanje, prekinitve dihanja ali nevrološki simptomi.
Če se ob tem pojavijo še hude težave z dihanjem ali požiranjem, močna bolečina v žrelu, hripavost ali nenavadni zvoki pri vdihu, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
