Na podjetniškem dnevu Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor so dijaki pokazali, da podjetniške ideje ne nastajajo le iz velikih tehnoloških trendov, temveč tudi iz povsem vsakdanjih težav: težkih šolskih torb, premalo snega, pozabljanja na vodo, neučinkovitega treninga in zapletenega načrtovanja potovanj.

Po tradicionalnem podjetniškem dnevu na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor se vračamo k poslovnim idejam, ki so jih dijaki razvijali v okviru tekmovanja Mladi podjetnik. Če so najbolj izpostavljene ekipe prepričale s platformo za varno preprodajo športnih kart, aplikacijo za lase, pametno embalažo in digitalno rešitvijo za iskanje stranišč, je med preostalimi predstavitvami prav tako nastalo več zamisli, ki jasno kažejo, kako mladi razmišljajo o prihodnosti vsakdanjega življenja.

Med njimi so bile ideje HydraGlow, SmartWear, SnowDron, sKUL Friend in Travel+. Na prvi pogled gre za zelo različne projekte, a jih povezuje ista logika. Mladim je uspelo opaziti problem, ki ga ljudje pogosto sprejemajo kot nekaj samoumevnega, in ga poskusiti rešiti z izdelkom ali aplikacijo, ki bi bila uporabna v resničnem življenju.

Tradicionalno tekmovanje Mladi podjetnik so na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor letos pripravili že 26. leto zapored, tokrat v še posebej slovesnem vzdušju, saj šola praznuje 100-letnico delovanja. V okviru podjetniškega dneva je potekala tudi razglasitev najboljših videopredstavitev natečaja TO.TI.KLIP – Klipni svojo idejo!, ki je bil izveden pod okriljem Štajerske gospodarske odličnosti. Dijaki so morali tako pokazati več kot le dobro zamisel: pripravili so poslovne načrte, prototipe, promocijsko gradivo, raziskave trga, finančne izračune ter kratke podjetniške nastope pred občinstvom in žirijo. Na tekmovanju Mladi podjetnik se je predstavilo devet podjetniških ekip, strokovno komisijo pa so sestavljali Tanja Ciglarič, Aleš Zorc, Vera Kocbek, Žiga Legnar in mag. Aleksandra Podgornik. Prvo mesto je osvojila ekipa Sportify, drugo Hairio, tretje Senvity, občinstvo pa je največ glasov namenilo ideji Poop-A-Way.

Steklenička, ki človeka spomni na najosnovnejšo navado

HydraGlow, ki sta ga pripravili Lana Dudek in Zara Pipan, izhaja iz zelo preprostega, a pogostega problema. Ljudje med delom, učenjem, sestanki ali športom pogosto pozabijo piti vodo. Avtorici sta poslovno idejo razvili kot pametno stekleničko z LED-opomnikom, ki uporabnika ne moti z glasnimi obvestili, ampak ga z nežno svetlobo spomni, da je čas za požirek. V poslovnem načrtu je HydraGlow predstavljen kot izdelek, ki želi z minimalnim naporom pomagati pri oblikovanju bolj zdrave navade, pri čemer lahko steklenička deluje samostojno ali pa se poveže z aplikacijo za podrobnejše spremljanje hidracije.

Ideja je zanimiva prav zato, ker ne poskuša uporabnika dodatno obremeniti z novo aplikacijo, grafi in opozorili, temveč se skuša vklopiti v njegov vsakdan. Steklenička je zamišljena kot predmet, ki stoji na delovni mizi, na tleh telovadnice, v (šolski) torbi ali avtomobilu in opravi eno nalogo: uporabnika pravočasno opomni na pitje vode. Avtorici ob tem poudarjata tudi dostopnost, saj je predvidena cena izdelka med 35 in 40 evri, s čimer želita pametno stekleničko približati tudi študentom in mlajšim uporabnikom.

HydraGlow ima poleg individualne uporabe tudi poslovni potencial. V načrtu je izpostavljen kot možnost trajnostnega poslovnega darila, namenjenega podjetjem, ki bi zaposlenim ali partnerjem ponudila uporaben izdelek s poudarkom na zdravju, dobrem počutju in bolj odgovornih vsakodnevnih navadah.

Pametna športna majica za vadbo z več občutka in manj ugibanja

Druga ideja, ki se prav tako navezuje na telo, počutje in boljše navade, je SmartWear, ki so ga zasnovale Vesna Premoša Meklav, Lana Šernek, Klara Vinovrški in Medeja Mohorič. Gre za pametno športno majico z vgrajenim čipom, ki med vadbo spremlja srčni utrip, dihanje, gibanje in intenzivnost treninga, podatki pa se nato prenašajo v aplikacijo, kjer lahko uporabnik spremlja napredek in trening prilagodi svojim ciljem.

[[image_3_article_90080]]

Ideja izhaja iz opažanja, da veliko ljudi trenira redno, vendar ne ve, ali trenira dovolj učinkovito, ali vaje izvaja pravilno oziroma zakaj napredek ni takšen, kot bi si želeli. Pametne ure, zapestnice in drugi nosljivi pripomočki sicer že obstajajo, a po razmisleku avtoric pogosto ne ponujajo dovolj celovite izkušnje ali pa uporabnika obremenjujejo z dodatnimi napravami. SmartWear skuša ta problem rešiti tako, da se tehnologija preseli v oblačilo, ki ga športnik med vadbo tako ali tako nosi.

Pomemben del ideje je praktičnost. Majica mora biti udobna, pralna in primerna za vsakodnevno uporabo, sicer bi športnik izdelek hitro opustil. Aplikacija pa mora podatke predstaviti dovolj razumljivo, da uporabnik ne dobi le številk, ampak dejansko pomoč pri treningu.

Ko pomanjkanje snega postane podjetniški izziv

Med bolj ambicioznimi tehnološkimi zamislimi je bil SnowDron, ki so ga pripravile Anja Podbrežnik, Tjaša Čeh in Zoja Kasjak pod mentorstvom profesorice Jolande Lep. Ideja izhaja iz toplih zim in negotovosti zimskega turizma, kar je v Mariboru, mestu pod Pohorjem, še posebej razumljiv problem. Avtorice so zato razvile zamisel specializiranih dronov za umetno zasneževanje, ki bi lahko pomagali smučiščem, turističnim ponudnikom, organizatorjem dogodkov in uporabnikom, ki potrebujejo bolj prilagodljivo zasneževanje.

SnowDron je zasnovan v dveh različicah. SnowDron Mini je namenjen manjšim površinam in zasebni uporabi, SnowDron Maxi pa večjim površinam, kot so smučišča, parki in prireditveni prostori.

[[image_1_article_90080]]

Največja moč SnowDrona je v prenosljivosti. Klasični sistemi zasneževanja so praviloma vezani na fiksno infrastrukturo, medtem ko bi droni omogočali bolj ciljno zasneževanje glede na teren, trenutne vremenske razmere in potrebe uporabnika. V poslovnem načrtu je predvidena tudi možnost prilagajanja kapacitete rezervoarjev, razpršilnega sistema, programske opreme in dodatnih senzorjev, kar kaže, da so dijakinje idejo razvijale kot tehnološki produkt s precej širokim razponom uporabe.

Pametna tablica, ki bi olajšala šolske torbe

Iz šolskega vsakdana izhaja ideja sKUL Friend, ki so jo pripravile Brina Bračko, Urška Tirš, Nikolina Vidovič in Trina Lipavc pod mentorstvom profesorice Bronje Jarc. Gre za pametno učno tablico, namenjeno učencem, dijakom in študentom, ki bi nadomestila velik del klasičnih šolskih pripomočkov, torej vse od učbenikov in zvezkov do zapiskov, vaj in organizacije obveznosti.

Poslovna ideja naslavlja težave, ki jih pozna skoraj vsaka družina s šoloobveznim otrokom, pa najsi gre za pretežke torbe, stroške učnih gradiv ali veliko porabo papirja. sKUL Friend naj bi z eno napravo omogočil dostop do digitalnih gradiv, pisanje zapiskov, reševanje nalog, urejanje dokumentov in boljšo organizacijo šolskega dela.

[[image_2_article_90080]]

Poseben del ideje je Mili Friend, digitalni pomočnik v podobi tjulnja, ki učenca spremlja pri učenju, ga spodbuja, opominja na naloge in ga nagrajuje z virtualnimi dosežki. Ta element izdelku daje bolj igriv in čustveno dostopen značaj, zaradi česar je sKUL Friend zamišljen kot simpatičen spremljevalec pri učenju.

Potovanje na enem mestu

S področja turizma prihaja Travel+, ki so ga pripravile Melanie Milić, Tija Kovačič, Pia Štor in Lana Messner pod mentorstvom profesorice Jolande Lep. Gre za aplikacijo, ki želi uporabniku olajšati načrtovanje potovanj, saj na enem mestu združuje iskanje destinacij, nastanitev, prevozov, aktivnosti in drugih informacij, ki jih popotnik danes pogosto išče po več različnih platformah.

Ideja izhaja iz dejstva, da je organizacija potovanja lahko zamudna in nepregledna. Uporabnik pogosto najprej išče letalske karte, nato nastanitev, nato znamenitosti, nato še prevoz po destinaciji, pri čemer mora vse skupaj časovno, finančno in logistično uskladiti sam. Travel+ želi ta proces poenostaviti z aplikacijo, ki bi ponujala personalizirana priporočila, pregledno načrtovanje in možnost prilagajanja potovanja po željah uporabnika.

Poslovni model temelji na brezplačni osnovni različici in plačljivih premium funkcijah, kar pomeni, da bi lahko aplikacija nagovorila širši krog uporabnikov, dodatne prihodke pa ustvarjala z naprednejšimi možnostmi, naročninami in sodelovanji s partnerji v turistični panogi.

Podjetništvo kot vaja iz opazovanja sveta

Čeprav so bile ideje različne, so imele skupno izhodišče, saj dijaki niso izhajali iz abstraktnih poslovnih modelov, ampak iz težav, ki jih je mogoče prepoznati v vsakdanjem življenju. Nekdo pozabi piti vodo, spet drugi trenira brez dovolj jasnih podatkov, vsi nosijo pretežko šolsko torbo, nekdo načrtuje potovanje skozi množico aplikacij …

Prav v tem je vrednost tovrstnih podjetniških dni, saj se dijaki ne učijo samo, kako napisati poslovni načrt, pripraviti predstavitev ali nastopiti pred komisijo, ampak se učijo opazovati okolje, prepoznati potrebo, razmisliti o kupcu, preveriti trg in svojo zamisel oblikovati tako, da ne ostane samo ideja, ampak dobi prve obrise izdelka, storitve ali poslovnega modela.