Med 16. in 22. septembrom je Maribor znova bil del Evropskega tedna mobilnosti. Letošnji slogan je bil »Mobilnost za vse«. V tem tednu se je v Mariboru zvrstilo mnogo brezplačnih dogodkov, delavnic, predstavitev ter kolesarskih in rekreativnih aktivnosti.

Posebej so poudarili trajnostno in predvsem vsem dostopno mobilnost. Teden se je zaključil danes z dnevom brez avtomobila, ko so vsi mestni avtobusi vozili brezplačno.

100 let od ustanovitve

Letos mineva 100 let od ustanovitve prvega mestnega avtobusnega podjetja, ki je začelo voziti 26. decembra leta 1926. Takrat je mesto imelo le tri avtobuse, ki so vozili na dveh linijah, in sicer od Maribora do Celja in od Maribora do Selnice. Pot je trajala približno 2 uri,  postaje pa so imeli pred gostilnami, saj se je tam zbiralo največ ljudi.

Ob jubileju želijo prikazati tudi razvoj mariborskega javnega prevoza skozi desetletja. Na glavni avtobusni postaji je na ogled razstava »Maribor na poti«, do decembra pa napovedujejo še več aktivnosti.

»Javni potniški promet namreč ni le prevoz iz točke do točke, temveč je del življenja v mestu,« je poudaril Šmigovc. Po njegovih besedah je zdaj naloga ohraniti stoletno zgodovino in hkrati javni potniški promet pripraviti »za naslednjih 100 let«.

Maribor kot »15-minutno mesto«

Maribor bo besedah Arsenoviča, želi ostati »15-minutno mesto« v smislu tega, da lahko večino stvari dosežemo v 15 minutah peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.

»Omogočili smo, da se ljudje spet vračajo v mesto,« je dodal ter omenil tudi mrežo MBajk in druge oblike mobilnosti. Pomemben del mestne mobilnosti je tudi električno vozilo Maister, ki nima določene trase ali postajališč in vozi po območjih mestnega središča, zaprtih za motorni promet.

[[image_1_article_92716]]

Želijo si primerljivega financiranja kot v Ljubljani

Ob nadaljnjem razvoju javnega prevoza ostaja pomembno vprašanje financiranja. »Na eni strani hvala državi za skoraj 17 milijonov nepovratnega denarja pri nakupu avtobusov v vrednosti 21 milijonov,« je povedal župan Maribora Saša Arsenovič, ob tem pa opozoril, da si v Mariboru želijo primerljivega financiranja javnega potniškega prometa, kot ga ima Ljubljana.

Pojasnil je, da so na to opozarjali že v preteklosti, vendar sprememb meril ni bilo. »Če bi se spremenila merila, bi nekdo izgubil, torej Ljubljana, in potem se pač to ne zgodi,« je dejal ter dodal, da bi bilo mogoče razliko reševati tudi z dodatnimi sredstvi.

Kot enega večjih izzivov je izpostavil tudi povezovanje različnih oblik javnega prevoza v enoten sistem. Po njegovih besedah bi morali biti vlak, medkrajevni in mestni avtobusni promet povezani tako, da bi potnik lahko uporabljal eno vozovnico za različne načine prevoza. »Še vedno so to ločeni sistemi,« je opozoril. Cilj bi po njegovem moral biti sistem, v katerem bi lahko potnik z isto vozovnico kombiniral vlak, medkrajevni in mestni promet ter glede na pot izbral najprimernejšo možnost.

Elektrifikacija prometa

»Ponosni smo, da je današnji javni mestni potniški promet vse bolj električen in trajnosten,« je ob stoletnici mariborskega javnega potniškega prometa poudaril direktor Marproma Ranko Šmigovc. V floti je trenutno 64 elektrificiranih vozil, med njimi 33 avtobusov, do konca leta pa pričakujejo še nove pridobitve. »S tem bomo našo floto elektrificiranih vozil povečali vse do 50 odstotkov,« je dejal. Ob tem je izpostavil, da elektrifikacija pomeni boljši zrak, manj hrupa in prijetnejše urbano okolje, nadaljevali pa bodo tudi z digitalizacijo, posodabljanjem voznega parka in avtobusnih linij.

Z novimi električnimi avtobusi pa so zadovoljni tudi vozniki. »Zelo sem zadovoljen. Vse je novo, hitri so. Vse je lepo, boljše kot oni stari,« je povedal voznik Drago Džekić. Po njegovih besedah so nove avtobuse dobro sprejeli tudi potniki, predvsem zaradi lažjega vstopanja. »Zelo so zadovoljni. Nizkopodni so, tako da je lažje za invalide in starejše,« je dejal. Opaža tudi, da se za vožnjo z avtobusom odloča vse več ljudi: »Vedno več jih je, ki se vozijo z avtobusi.«

To potrjujejo tudi letošnji podatki. »V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo prepeljali 3 milijone in 99 tisoč potnikov, kar je 100 tisoč potnikov več kot v enakem obdobju lani,« je povedal Šmigovc.