Četrti. Zaporedni. Četrtfinale. Po svoje bi naj bilo samoumevno, ampak seveda ni. Ne sme biti. Že zato, ker je Slovenija prvo tekmo evropskega prvenstva izgubila prav proti Čehom. In, ja, v Ostravi. Ampak danes gre res zares. Za polfinale. Za medalje. V Ostravi.

Doslej je Slovenija kar dvakrat prišla vse do finala evropskih prvenstev, zataknilo se je le vmes leta 2017, ko je bila v Krakovu boljša Rusija. Ampak Selektor Giuliani prepušča vlogo favoritov domačinom, vendar Slovenija lahko z generacijo, ki je že toliko dosegla in se ji polagoma iztekajo najboljša leta, realno upa tudi na polfinale v Katovicah.

Še za tretjo medaljo!

Slovenija je v ponedeljek v osmini finala izločila Hrvaško (3:1), potem ko je v skupini B dobila tri tekme (Črna gora, Belorusija, Bolgarij) in izgubila dve (Češka, Italij).

Reprezentanca po oceni poznavalcev nima stabilnega server-sprejema, veliko je odvisno od sprejemalca Klemna Čebulja, izstopala pa sta blokerja Alen Pajenk in Jan Kozamernik. Osnovni cilj je bil izpolnjen, saj se je slovenska izbrana vrsta z uvrstitvijo v četrfinale uvrstila tudi na naslednje evropsko prvenstvo. Po svoje pa je to zadnja priložnost za aktualno generacijo, da bi se po dveh spektakularno nepričakovanih srebrnih medaljah (2015, 2019) okitila še s tretjo.

Favoriti? Čehi

Selektor Alberto Giuliani prepušča vlogo favoritov vendarle Čehom. Razlogov ima dovolj. Ne le, ker je Češka ugnala bledo in zaradi pomanjkanja pripravljalnih tekem nepripravljeno Slovenijo relativno gladko ugnala (3:1). Ampak ker so Čehi v četrtfinalu s 3:0 izločili olimpijske prvake Francoze.

»Češka je Francijo zagotovo presenetila, vendar pa proti olimpijskim prvakom nihče ne zmaga po naključju. Češki odbojkarji so tehnično zelo dobro podkovani, proti nam so že zmagali, za sabo pa imajo tudi navijače, ki bodo naredili vse, da svoji reprezentanci pomagajo do zmage in uvrstitve v polfinale.«

Giuliani je prav zato vlogo favorita prepustil Čehom. In poudaril, da bodo njegovi varovanci igrali, kakor da nimajo česa izgubiti. Sprejemalec Klemen Čebulj je pred tekmo ocenil možnosti. »Mislim, da je bil ponedeljkov rezultat po eni strani presenečenje, po drugi pa tudi ne, saj Češka igra doma, pred domačim občinstvom in to je zanje velika prednost. Menim, da so deloma tudi zato igrali na tako visoki ravni. S Čehi smo se v skupini že srečali in žal izgubili, ali pa na srečo, saj ne vem.«

Kje so možnosti?

Čebulj, ki je v prvi liniji slovenske igre, ocenjuje, da bodo morali popraviti določene stvari: pozornost čeških servisov in obrambo. »Na prvi tekmi so se namreč na naše visoke žoge zelo dobro branili, imajo tudi zelo močan blok.«

Če je Slovenija leta 2019 v Stožicah doživela navijaško eksplozijo v Stožicah, je zdaj podobno na Češkem, ampak v Ostravi imajo po svoje razumljiv navijaški naboj. Češka ima namreč bogato zgodovino, ampak še iz časov pred padcem železne zavese. Toda tradicija je osupljiva: srebrna (1964) in bronasta (1968) olimpijska medalja, kar šest medalj iz svetovnih prvenstev – od tega dve zlati (1956, 1966) ter pet medalj iz evropskih prvenstev – od tega tri zlate (1948, 1955, 1958).

Zato kapetan Tine Urnat razmišlja, da bodo navijači močno orožje Čehov. »Čehe zagotovo nosi entuziazem, polni so energije in včeraj so zares leteli po igrišču. Proti njim bomo morali biti zelo agresivni od prve do zadnje točke. Morali bomo zdržati njihov pritisk in trenutke, ko bodo pred domačim občinstvom spet igrali zelo dobro. Morali bomo biti tudi potrpežljivi in izkoristiti naše priložnosti.«