Iniciativa Maribor za sk8park si že od aprila dalje prizadeva za izgradnjo sodobnega skejtparka, ki bi služil koristnemu preživljanju prostega časa mladih. 1169 podpisov, zbranih s peticijo, dokazuje, da obstaja kritična masa posameznikov, ki si tak prostor resnično želi.
Pobudnik gibanja, Iztok Šumatić, je na idejo o razvoju iniciative Maribor za sk8park, prišel čisto spontano: »Želel sem osveščati širšo javnost, in preko tega posledično tudi občino, da se začne zavedati problematike z zastarelimi objekti v obstoječem skejtparku. Začeli smo s spletno peticijo za prenovo skejtparka v Mariboru, kjer smo v razmeroma hitrem času zbrali več kot 1100 podpisov podpornikov iz Maribora, okolice in tujine. Peticija je sprožila zanimanje in gibanje se je začelo pospešeno širiti in razvijati.«

Nevarni in zastareli objekti predstavljajo veliko nevarnost za poškodbe
Trenutna podoba mariborskega skejtparka je precej klavrna, o čemer se prepričamo tudi na lastne oči. Objekti so stari in dotrajani, celoten videz pa daje podobo zanemarjenega športnega objekta. Šumatić pravi, da je nuja po prenovi skejtparka ogromna, saj so zastareli objekti za uporabnike nevarni.
»Stari objekti so zaradi svojih krivin popolnoma nefunkcionalni, poleg tega pa so že tako stari, da predstavljajo nevarnost za skejterje. Potrebujemo moderen park, takšnega, za novodobne trike. Ti športi so v porastu, vendar še zmeraj nimajo prave infrastrukture.«
»Stari objekti so zaradi svojih krivin popolnoma nefunkcionalni, poleg tega pa so že tako stari, da predstavljajo nevarnost za skejterje. Potrebujemo moderen park, takšnega, za novodobne trike. Ti športi so v porastu, vendar še zmeraj nimajo prave infrastrukture.« Meni tudi, da lahko en sam skejtpark ogromno prispeva k družbi in razvoju mladostnikov, saj združuje različne generacije skejterjev, od tistih najmlajših, starih od 5 do 10 let, pa tistih starejših, starih do 40 let. »Skejtpark predstavlja prostor za širšo socializacijo in ponuja kvalitetno preživljanje prostega časa, česar tradicionalni športi v okviru rednih treningov ne dopuščajo.«

Lifestyle športi kot kombinacija športa in hedonističnega pristopa k življenju
Skejtanje se uvršča med t.i. urbane športe, ki spadajo v kategorijo samoorganiziranih »lifestyle« športov, med katere spadajo tudi rolkanje, BMX, parkour (ulična gimnastika), gorsko kolesarjenje, deskanje prostega sloga, smučanje prostega sloga in ski cross, surfanje in rolanje. Lifestyle športi, za razliko od tradicionalnih športov, ki delujejo v okvirih društev in športnih zvez, predstavljajo kombinacijo športa s hedonističnim pristopom k življenju.
V Mariboru dovolj ljudi in društev, ki bi za nov skejtpark pripravili vsebine in organizirali šole in tekmovanja
»Življenjski stil, ki ga predstavljajo lifestyle športi je mnogo bolj svoboden, fleksibilen in igriv.Spodbujanje participacije mladih v urbanih športih lahko prispeva k njihovi aktivnejši vlogi, tako v sklopu individualnega preživljanja prostega časa, kot v sklopu oblikovanja aktivnega življenjskega stila,« pove Šumatić, ki dodaja, da je v Mariboru dovolj ljudi in društev, ki bi za nov skejtpark pripravili vsebine in organizirali šole in tekmovanja, posledično pa bi nastala tudi nova delovna mesta.
»Življenjski stil, ki ga predstavljajo lifestyle športi je mnogo bolj svoboden, fleksibilen in igriv.Spodbujanje participacije mladih v urbanih športih lahko prispeva k njihovi aktivnejši vlogi, tako v sklopu individualnega preživljanja prostega časa, kot v sklopu oblikovanja aktivnega življenjskega stila.«
Skejterska subkulture je tako močna, da bi lahko s pomočjo mednarodnih poznanstev organizirali regionalna, medregionalna in tudi mednarodna tekmovanja. Primer dobre prakse je npr. Nova Gorica, kjer so se za skejtpark borili 5 let, danes pa v njem prirejajo številna tekmovanja, ki se jih, poleg domačinov, v velikem številu udeležujejo tudi Avstrijci, Italijani, Hrvati, Srbi in Bosanci.
Da jim ne bi bilo več treba skejtati na ulicah
O tem, da Maribor res premore veliko nadobudnih skejterjev, priča živahen skejtpark, ki je na dan našega obiska polno zaseden. To je prostor za druženje, ki privabi različne generacije ljudi. Tam je družinica, katere otroci se vozijo s skiroji, starši pa jih opazujejo s klopi, tukaj so fantje, ki pridejo skejtat za užitek, in tukaj so tisti, ki resneje trenirajo. Med izvajanjem zahtevnega trika zmotimo Emirja Jadadiča, ki pove: »Z novim skejtparkom bi se razvila nova kultura, nova športna disciplina, ki je sicer že zelo razširjena drugje v Evropi. V Mariboru je veliko potenciala, ki bi ga bilo treba razvijati.« Zgovoren je tudi mlad Rok Tuš, ki skejta dve leti in pravi, da si nov skejtpark želi, da jim ne bi bilo več treba skejtati na ulicah, od koder jih zmeraj preganjajo. Njune besede zaključi Luka Pen, alfa in omega tega športa, ki skejta že zadnjih 20 let in kritično pove, da Maribor nov skejtpark več kot potrebuje. »Ta je dotrajan, ima uničen asfalt, je nevaren in ga sploh ne moremo primerjati z modernimi skejtparki drugod. Takšen skejtpark je bil moderen leta 1995, danes pa smo 2014.«
Občina spisala projektno dokumentacijo
Poleg več kot 1100 podpornikov, je zanimanje za njihovo gibanje pokazala tudi občina, ki je začela pisati projektno dokumentacijo, ki naj bi bila že v teku.
Šumatić mariborskega župana, dr. Andreja Fištravca, drži za besedo, saj se je ta na njegovi uradni Facebook strani javno zavezal, da projekt podpira in da bo pristopil k reševanju te težave
Šumatić mariborskega župana, dr. Andreja Fištravca, drži za besedo, saj se je ta na njegovi uradni Facebook strani javno zavezal, da projekt podpira in da bo pristopil k reševanju te težave. »Upamo, da bo občina držala svojo obljubo in se bomo lahko kmalu pohvalili z novim, sodobnim skejtparkom, ki bo Maribor predstavil kot resnično evropsko mesto s posluhom za popularne urbane športe,« zaključuje Iztok Šumatić.