Virologinja Tatjana Avšič Županc je v pogovoru za N1 dejala, da jo predvsem skrbi morebitni prihod kakšne nove različice novega koronavirusa, ki bi se učinkoviteje izognila imunskemu odzivu. Hkrati pa skoraj ne vidi več možnosti, da bi se virus širil še lažje, kot se trenutna različica delta.

Kadar govorimo o virusu, ki ima samo enega gostitelja, v primeru novega koronavirusa smo to ljudje, je cepivo idealna obramba. Seveda pa zaščita ni popolna, nič ni 100-odstotno, je za N1 dejala Avšič Župančeva, ki vodi laboratorij za diagnostiko zoonoz na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo in je tudi profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti.

“Razumem, da je kriza, razumem, da so ljudje jezni zaradi komunikacije oblasti. Razumem, da ostajajo brez služb, razumem, da so ljudje nezadovoljni z vlado, s političnim stanjem v državi, z ekonomskim stanjem, ki bo vsak dan slabše. Ljudje si ne bi smeli delati utvar – prava kriza se bo v ekonomskem smislu pokazala šele čez nekaj let. Ampak iz nezadovoljstva z vlado in trenutno politično situacijo v Sloveniji potegniti sklep, da se zaradi tega ne boste cepili in da boste nasprotovali PCT-pogoju, pa se mi res ne zdi logično,” je dejala.

Ne vedo še kakšne posebne lastnosti ima nova različica

Ob nedavnih navedbah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka, da naj bi se “rojevala nova različica, ki bo še za 20 odstotkov bolj kužna od delte”, je pojasnila, da gre pri tej različici za podtip različice delta z dvema dodatnima mutacijama na beljakovini bodice S. “Vendar za zdaj ne vemo, ali ima virus zaradi tega kakšne posebne lastnosti, posebne prednosti,” je dodala Avšič Župančeva.

Po njenih besedah podatka, da je podtip različice delta še za 20 odstotkov bolj nalezljiv, do danes še ni mogoče zaslediti v strokovno-znanstveni literaturi. Vsekakor pa je ta podtip različice delta, ki smo ga v Sloveniji do zdaj zaznali v treh primerih, pod drobnogledom.

“Mislim, da bi morali biti določeni ljudje bolj kritični do svojih sposobnosti za interpretacijo znanosti. Ta komunikacija je včasih pri nas res na nizki ravni. Jaz se z virusi ukvarjam že skoraj 40 let, pa se mi še vedno zdijo bolj nepopisana kot popisana knjiga. Nov virus, s katerim imamo opravka zdaj, še toliko bolj,” je opomnila.

Kot je povedala, so jih pristojni za obvladovanje epidemije covida-19 sicer občasno vprašali za mnenje, a jim njihovi odgovori večkrat niso bili pogodu. “In ker našega mnenja praviloma niso upoštevali, smo se pač sprijaznili z ignoranco in se posvetili svojemu osnovnemu delu in poslanstvu v času epidemije,” je dodala Avšič Župančeva.

“V kriznih situacijah so potrebni kontinuiteta, integriteta, ljudje z izkušnjami”

Ali bi njihova večja vključenost pomagala k bolj uspešnemu spopadanju z epidemijo, ne ve. “Za nazaj je lahko biti pameten, po vojni so vsi generali. Vsekakor pa se mi zdi sporno, da smo bili v Sloveniji v najbolj kritičnih trenutkih priča številnim menjavam ljudi na najbolj odgovornih položajih. V kriznih situacijah so potrebni kontinuiteta, integriteta, ljudje z izkušnjami,” je poudarila.

Ocenila je, da se “verjetno večini ljudi zdi sporno, da si zjutraj seznanjen s slabo razumljivim novim ukrepom, že popoldne pa so informacije popolnoma drugačne. Komunikacijski vidik obvladovanja epidemije je res porazen, čeprav je to eden od zelo pomembnih dejavnikov pri obvladovanju kakršne koli krizne situacije“.