Združenje upravnikov nepremičnin pričakuje, da bo država sprejela ustrezne ukrepe za zaščito interesov etažnih lastnikov, saj se ti zaradi uvajanja vodenja sredstev rezervnih skladov na ločenih fiduciarnih računih za vsako stavbo posebej soočajo z vse večjimi bremeni. Stroške višajo tudi razmere na finančnih trgih, izpostavljajo v združenju.
“Že pred uveljavitvijo novele smo opozarjali, da bodo zaradi uvajanja vodenja sredstev rezervnih skladov na ločenih fiduciarnih računih za vsako stavbo posebej etažni lastniki deležni bistveno višjih stroškov, saj je odpiranje in vodenje takšnih računov povezano z neprimerljivo večjimi stroški kot vodenje enega skupnega računa,” so zapisali v Združenje upravnikov nepremičnin, ki deluje v okviru zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Stroški vodenja računov se bodo še povečali
Večina bank je v zadnjih mesecih upravnike obvestila, da se bodo stroški vodenja takšnih računov še povečali, kar je po mnenju združenja najverjetneje neposredno povezano z zakonskimi spremembami. “Ti stroški so sicer za etažne lastnike večjih večstanovanjskih stavb relativno majhni, v primeru manjših stavb pa so kar precejšnji,” so izpostavili in dodali, da je to verjetno tudi razlog, da se številni etažni lastniki odločajo, da bodo sredstva še naprej vodili na enotnem fiduciarnem računu upravnika.
Dodatno težavo po opozorilih združenja predstavljajo ležarine oziroma negativne obresti na vloge pri bankah. “Te so namreč v zadnjem času praktično brez izjeme upravnike obvestile, da bodo ali so že začele obračunavati ležarine na večje vloge (praviloma nad 50.000 evrov),” so še dodali.
Ležarine so po njihovih navedbah glede na razmere na finančnih trgih logične in razumljive, nikakor pa niso sprejemljive v primeru sredstev rezervnega sklada, saj gre za sredstva, ki jih posamezniki ne zbirajo na podlagi lastne odločitve, ampak predvsem zaradi zakonske obveznosti.
O vseh omenjenih težavah je združenje že pred meseci obvestilo ministrstvo za okolje in prostor ter Banko Slovenije. Od omenjenih pričakujejo ukrepe, “s katerimi bo preprečeno oškodovanje etažnih lastnikov”. Predvsem pričakujejo, da bo država, preko svojih institucij, sredstvom rezervnih skladov priznala poseben status, ki izhaja iz njihove zakonske določenosti.
Ministrstvu so, kot so spomnili, pred časom predlagali možno rešitev, po kateri bi upravljanje z vsemi sredstvi rezervnega sklada prevzela država (bodisi preko SID banke, bodisi preko drugega ustreznega izvajalca). “S tem bi lahko država neposredno vplivala na nižje stroške za etažne lastnike, hkrati pa bi imela možnost neposrednega nadzora nad temi sredstvi in možnost lažjega preprečevanja zlorab, ki smo jim bili priča v preteklosti,” so zapisali.
Država bi lahko po mnenju združenja preko pristojnih institucij ta sredstva namenjala za naložbe v vzdrževanje večstanovanjskih stavb, s čimer bi dosegli še večje multiplikativne učinke. “V vsakem primeru pričakujemo, da bo država sprejela ustrezne ukrepe za zaščito interesov etažnih lastnikov. V vseh teh aktivnostih pa smo kot stroka pripravljeni aktivno sodelovati,” so sklenili v združenju.
