Skupina 38 poslancev je po hitrem postopku v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona, s katerim bi za tri leta preložili poenotenje embalaže tobačnih izdelkov. V koaliciji za preprečevanje zasvojenosti so na današnji novinarski konferenci opozorili na spornost uporabljenih argumentov in lobiranje pri pripravi zakona.
Preložitev uvedbe iz leta 2020 na leto 2023
Predlagatelji sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, pod njim je prvopodpisani poslanec NSi Jernej Vrtovec, predlagajo predvsem preložitev uvedbe enotne embalaže iz leta 2020 na leto 2023. Predvidevajo tudi ustanovitev sklada, prek katerega bi se trošarine iz prodaje tobačnih izdelkov namenile za programe preprečevanja kajenja. Po navedbah predlagateljev je Slovenija v tem ukrepu osamljena. Opozarjajo tudi, da enotna embalaža ne zmanjšuje uporabe tobaka, povečuje pa uporabo ponarejenih izdelkov, tihotapstvo in zmanjšuje trošarinske prihodke. Opozorili so na morebitno zmanjšanje prihodkov iz prodaje tobačnih izdelkov v obmejnih in tranzitnih prodajalnah.
Argumenti sporni in netočni
V koaliciji za preprečevanje zasvojenosti pa trdijo, da so argumenti sporni in netočni, raziskave, ki jih navajajo poslanci, pa je financirala tobačna industrija. Matej Košir z inštituta Utrip je poudaril, da Slovenija pri uvajanju enotne embalaže ni osamljena, uvajajo jo tudi nekatere gospodarske partnerice Slovenije. Primerjanje s Hrvaško in Avstrijo se mu zdi neprimerno, ker državi kršita evropsko direktivo, primer tega je omejevanje kajenje v javnih zaprtih prostorih. Košir je predstavil tudi rezultate znanstvenih raziskav o vplivu enotne embalaže na zmanjšanje kajenja. »Francozi so ugotovili, da je zaradi enotne embalaže in višje cene v Franciji v zadnjih dveh letih, od uvedbe ukrepa, za 1,6 milijona manj kadilcev,« je povedal Košir. Podpis tega zakona je označil za nemoralno in nerazumljivo dejanje podpore smrtonosni tobačni industriji. Zaradi kajenja namreč po oceni Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umre od sedem do osem milijonov ljudi. Miha Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo pa je izpostavil, da se predlagatelji zakona veliko ukvarjajo z prihodki, premalo pa z odhodki, ki so povezani s kajenjem. »V zdravstveni blagajni in tudi na drugih področjih ogromno škode povzročajo bolezni in umrljivost zaradi uporabe tobačnih izdelkov,« je dejal. Dodal je, da sumi, da podpisniki predloga zakona vsebine tega ne poznajo dobro.
Ukrep, ki preprečuje kajenje med mladimi
Enotna embalaža je predvsem ukrep, ki preprečuje kajenje med mladimi, je poudarila Nina Rogelj iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Ukrep po njenih besedah ne prinaša nobenih omejitev za obstoječe kadilce. »Pri mladih, ki še ne kadijo, je zelo pomembno, kako privlačne so tobačne škatlice, zato je ta ukrep ključen, da zaščitimo mlade,« je pojasnila. Dodala je, da so poslanci dolžni zaščititi ljudi pred interesi tobačne industrije, ki ima mnogo višje prihodke kot država. Predstavnik Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj Jan Peloza pa je dejal, da je zakon nastal na mizi tobačne industrije. Razložil je še, da so številni argumenti, ki so uporabljeni v predlogu sprememb zakona kompromitirani s strani tobačnih multinacionalk in obenem opozoril, da je nekaj poslancev svoje podpise umaknilo, saj besedilo zakona ni to, kar so jim obljubili.
