Pred letošnjimi lokalnimi volitvami, do katerih nas ločita le še dobra dva meseca, bodo v ospredje znova stopile obljube o prihodnosti, toda pred novimi načrti je treba preveriti, kaj se je zgodilo s tistimi izpred štirih let. Katere napovedi so postale ceste, vrtci, športni objekti ali drugi oprijemljivi projekti, kaj je obstalo v postopkih in za katere neuresničene cilje bodo morali župani volivcem še pojasniti razloge?

V seriji Županski mandat pod črto županom in županjam postavljamo enaka vprašanja o njihovem delu v iztekajočem se mandatu. Sprašujemo jih po izpolnjenih in neizpolnjenih obljubah, upravičenih kritikah občanov, vrednosti izvedenih naložb, odločitvah, ki bi jih danes sprejeli drugače, ter načrtih, s katerimi nameravajo, če se bodo znova podali na volitve, zaprositi za novo zaupanje.

Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal mag. Štefan Žvab, župan občine Šentilj.

Katero predvolilno obljubo iz leta 2022 ste v celoti izpolnili in katera je ostala neuresničena? Zakaj?

Moje predvolilne obljube so vedno temeljile na realnih osnovah, zato nikoli nisem obljubljal veliko, temveč samo tisto, kar sem lahko uresničil. Večina obljub, ki sem jih dal leta 2022, je tako izpolnjena. Izjema so projekti, katerih izvedba se je časovno zamaknila ali zanje ni bilo ustreznih razpisov, občina pa jih sama ni mogla financirati. Takšnih je malo, večinoma gre za manjše projekte.

Če izpostavim infrastrukturne oziroma gradbene investicije, smo v vsaki krajevni skupnosti uresničili tisto, kar je bilo obljubljeno. V Krajevni skupnosti Šentilj sta bili urejeni športna dvorana in športni park, v Ceršaku smo zgradili gasilski dom ter kolesarsko-pohodniški most.

V Sladkem Vrhu smo vlagali zlasti v športno infrastrukturo. Uredili smo nogometno igrišče, dve teniški igrišči, garderobe in pomožni objekt, na Zgornji Velki pa smo zgradili tudi najlepšo krajevno hišo v Sloveniji. Urejali smo še cestno infrastrukturo, javno razsvetljavo in kanalizacijsko omrežje v vseh krajevnih skupnostih.

Kaj bi danes naredili drugače, če bi mandat začeli znova?

Izredno mi je žal, da se je tudi v tako majhnem okolju, kot je naša občina, politika delila na leve, desne in druge strani. Pomanjkanje sodelovanja se je zlasti v prvem mandatu zelo poznalo, predvsem po manjšem številu izpeljanih projektov.

Žalosti me, da niti do danes kot župan nisem dosegel večjega preboja, čeprav je bilo sodelovanje v drugem in tretjem mandatu precej boljše. Sam sem si želel še več sodelovanja. Ne razumem občinskih svetnikov, ki so bili izvoljeni, nato pa nasprotujejo nekaterim projektom in s tem pravzaprav samim sebi. Tega ne bom nikoli razumel. Če bi lahko, bi spremenil predvsem to.

Tudi sodelovanje s tistimi, ki so bili izvoljeni za poslance oziroma v državni svet, ni bilo takšno, kot bi si ga sam želel.

Katera kritika občanov na račun vašega vodenja občine je bila po vašem mnenju upravičena?

Kritike zagotovo obstajajo. Imeli smo ogromno elementarnih nesreč in po vsaki sem si prizadeval, da bi z intervencijskimi sredstvi naredili največ, kar je bilo mogoče. Vsega kljub temu nismo mogli urediti, zato nekateri projekti še vedno potekajo.

Tri leta po neurju iz leta 2023 še danes od države prejemamo podpisane pogodbe, pred tem pa je bilo treba pripraviti vso projektno dokumentacijo. In tega ljudje ne razumejo. Kritik je bilo žal veliko, vendar si tega sam ne štejem v krivdo, saj vem, da smo pridobili zelo veliko sredstev. Seveda je lahko kakšna kritika tudi upravičena.

Želel bi si predvsem manj takšnega pisanja po družbenih omrežjih. Ljudje so nestrpni in nervozni, takšno početje pa ne koristi nikomur v naši občini.

Če bi morali izpostaviti en projekt, ki je najbolj izboljšal kakovost življenja občanov, in en projekt, ki se je izkazal za napako ali ni dosegel pričakovanj, katera bi to bila?

Kakovost življenja v naši občini smo zelo dvignili, vendar tega ni mogoče pripisati enemu samemu projektu. Potreben je skupek medsebojno povezanih projektov. Sami infrastrukturni projekti tega ne morejo zagotoviti.

Vlagali smo v vzgojo in izobraževanje, infrastrukturo ter šport. Vse, kar smo na teh področjih naredili, je skupaj prispevalo k višji kakovosti življenja v naši občini. Pri tem tudi infrastrukturni projekti niso zanemarljivi, saj tudi ti dvigajo kvaliteto življenja naših občanov. 

Kateri infrastrukturni ali razvojni projekt je bil v vašem mandatu finančno najzahtevnejši in kako ocenjujete njegovo upravičenost glede na vložena javna sredstva?

Finančno najzahtevnejša je bila zagotovo športna dvorana. Gradili smo jo v obdobju finančne in energetske krize ter velikega povišanja cen gradbenih storitev. To je bilo obdobje, kakršnega si ni želel noben župan.

Vendar športna dvorana ni bila najtežji projekt. Administrativno najzahtevnejša je bila koordinacija tranzitnega vodovoda od Maribora proti pesniškemu rondoju. Pri projektu je sodelovalo deset občin, mi pa smo bili vodilni partner in smo jih usklajevali. Zahtevno je bilo administrativno vodenje projekta, pa tudi finančno usklajevanje vseh desetih občin. Zato težko izpostavim samo enega od teh dveh projektov.

Kolikšna je bila vrednost vseh zaključenih investicij v mandatu 2022 - 2026?

Do zdaj smo investirali 22,5 milijona evrov, pri čemer vsi projekti še niso zaključeni. Večina je bila sofinancirana z nepovratnimi sredstvi, pri nekaterih je delež sofinanciranja znašal do približno 80 odstotkov.

Lahko si damo medaljo okoli vratu, saj smo ena od občin, ki je glede na število prebivalcev pridobila največ evropskih in državnih sredstev. Če vrednost investicij preračunate po 80-odstotnem deležu sofinanciranja, dobite znesek, ki je v slovenskem merilu zavidanja vreden.

S katerim največjim izzivom se bo vaša občina soočala v naslednjih štirih letih: stanovanjsko problematiko, prometom, staranjem prebivalstva, pomanjkanjem kadrov, energetiko ali čim drugim?

Zagotovo sta med največjimi izzivi staranje naših občanov in elementarne nesreče. To sta področji, ki ju bo treba ustrezno obravnavati, saj lokalne skupnosti trenutno še niso dovolj odporne proti vsem elementarnim nesrečam, ki se pojavljajo.

Vsako leto smo priča kakšni elementarni nesreči, naj bo to suša, poplava ali kaj drugega, nanje pa še nismo dovolj dobro pripravljeni. Mislim, da bo to v bližnji prihodnosti prva naloga.

Drugi velik izziv je demografska slika, ki se vse slabša. Na tem področju bo treba narediti veliko, pri čemer se ne bomo smeli osredotočiti samo na mlade, temveč tudi na starejše.

Povedali ste že, da se za nov županski mandat ne boste potegovali. Zakaj ste se tako odločili?

Moja osebna odločitev je, da je treba mesto prepustiti mlajšim. Dal sem dovolj svoje energije. Vsi trije mandati so bili zahtevni, od epidemije covida do begunske krize in drugih izzivov.

V vsakem mandatu sem imel vsaj eno večjo težavo, ki sem jo moral razrešiti, kar mi je vzelo veliko energije. Mislim, da je pomembno, da se znaš ob pravem času tudi umakniti, morda prav na vrhuncu tistega, kar si dosegel.