Na Pohorju tako kot v preostalih gozdnatih predelih države že poteka sezona gobarjenja. Zaradi prisotnosti dveh velikih zveri na tem območju, volka in medveda, Zavod za gozdove Slovenije ponovno poziva obiskovalce, naj se z ustreznim vedenjem izognejo morebitnim konfliktom z zverema. Prav tako naj pri nabiranju plodov upoštevajo gozdni bonton, ki dovoljuje nabiranje največ dveh kilogramov gob ter mahov in plodov (npr. kostanj) dnevno na osebo.

Miti in resnice o volku in medvedu

Obe veliki zveri, trenutno prisotni na Pohorju - medved in volk -, se srečanjem s človekom praviloma izogibata. Vseeno pa do srečanj lahko pride, zato je pomembno, da v taki situaciji pravilno odreagiramo. Na Pohorju je medved zaenkrat po podatkih zavoda za gozdove prisoten občasno. Obiskovalci gozdov lahko srečajo predvsem mlajše medvede, ki zase iščejo primeren prostor ob povečevanju znotraj vrstnega pritiska zaradi naraščanja populacije v osrednjem območju zahodne Slovenije (Notranjska, Kočevska).

V letošnjem letu so tako lovske kamere večkrat zabeležile prisotnost medveda na različnih delih na ovršju Pohorja, julija na območju Ribniškega Pohorja, nazadnje pred nekaj dnevi pa v bližini Klopnega vrha.

Do neposrednega srečanja največkrat lahko pride, ko medveda v njegovem življenjskem okolju presenetimo. Zato moramo med svojim obiskom v gozdu nase redno opozarjati, še posebej ob prehodih skozi gosto vegetacijo in na nepreglednih območjih. Na Zavodu za gozdove Slovenije priporočajo občasno žvižganje ali udarjanje s palico po kamnu, nikakor pa ni potrebe po glasnem kričanju, s čimer vznemirjamo celoten gozdni prostor.

Enako velja za volka, ki se je na Pohorju vnovič pojavil pred dvema sezonama in se uspešno ustalil na prostranem ovršju Pohorja. Kot je povedal vodja Območne enote zavoda za gozdove v Mariboru Igor Kopše, "si je po trenutno zbranih informacijah na ovršju Pohorja našlo prostor od 11 do 14 osebkov volkov".

Ko mladi medvedi iščejo svoj prostor, prepotujejo neverjetne razdalje

Kopše je za naš medij pojasnil, da je volk novodobna pridobitev, saj se je po desetletjih vrnil in še ni dolgo, odkar je trajno prisoten. Medtem ko medved na drugi strani ni trajno prisoten. "Na Pohorje prihajajo previdoma mlajši samci medveda. To je zato, ker je v svojem osrednjem območju v ekspanziji in vsaka populacija, ki raste, je pri velikih zvereh - pri volku in medvedu pa je to še posebej izrazito - v fazi disperzije. Se pravi, ko ti mladi osebki iščejo svoj nov prostor, ne gredo v sosednjo vas, ampak prepotujejo neverjetne razdalje. Ljudje pozabijo oziroma si ne znajo predstavljati, da lahko volk prepotuje 1200 kilometrov, medved pa se lahko premakne 200 ali 300 kilometrov stran od svojega začetnega areala, v katerem se je recimo skotil."

Za seboj puščajo razbite čebelnjake 

Ker je Pohorje sorazmerno velik prostor, kjer je kar nekaj prostora, je prostrano in brez večjih človekovih motenj, se običajno medvedi tu za nekaj časa ustavijo in najdejo svoj prostor. "V bistvu jih prepoznamo na dva načina. Prvi je, ko pustijo sled pri razbitih čebelnjakih oziroma pri škodi, ki jo naredijo, ko iščejo hrano. Čebelnjaki so najmočnejši indikator. Drugo pa je, ko se nam ujamejo na lovsko kamero na različnih krmiščih in podobno. Seveda je kamera veliko bolj zanesljiva. Tam ga dobimo skupaj z uro, minuto, datumom in geolocirano sliko. Lahko ga identificiramo: spol, starost, ..."

Identifikacija poteka tudi s pomočjo iztrebkov, po katerih hitro ugotovimo, da ne gre za divjega prašiča, jelenjad, volka ali domačega psa.

[[image_1_article_92309]]

Najverjetneje gre za enega posameznika - klateža

Na vprašanje, koliko medvedov pa je trenutno na Pohorju, Kopše odgovori: "V tem trenutku govorimo o enem posamezniku - o klatežu. Najverjetneje, ker je podobnost med obema posnetkoma kamere. Možno je, da se žival poskuša tudi ustaliti, ampak pri nas medved ni trajno prisotna vrsta. Prisoten je občasno, potem pa gre naprej: od Štajerske, od Avstrije, preko Drave, čez Koralpe in naprej. Je pa prisoten. Dvakrat se je ujel v razmiku 36 dni, kar pomeni, da se zdaj nekje tukaj giblje in išče svoj prostor."

Trop volkov se giba po severovzhodnem delu Pohorja

Glede volkov sogovornik pravi, da njihov trop skoraj nikoli ni v popolni sestavi. "Včasih so razpršeni na manjše dele, včasih so skupaj, zelo različno. Tako da nekje med enajst in štirinajst ocenjujemo številčnost tega tropa, ki je sicer v celoti potrjen z genetskimi analizami, iztrebki ... Njegov areal imamo skoraj izrisan. Pokriva okoli 40.000 hektarjev, predvsem severovzhodnega dela Pohorja. Se pravi Ruško, Klopno, Vrško, lovrenški del Pohorja pa skoraj do ruškega območja. Na zahodnem delu, proti Ribnici, Rogli, Mislinji, ni prisoten."

[[image_2_article_92309]]

Sprožilec napada so lahko psi 

Če kljub temu srečamo medveda ali volka, ostanimo mirni, opozorimo nase z mirnim glasom in se počasi umaknimo v smeri svojega prihoda. Z našim mirnim odzivom se živali ne bodo počutile ogrožene in se bodo praviloma umaknile. Še posebej pri medvedu ne poskušamo bežati ali plezati na drevo, saj so medvedi zelo dobri plezalci in tekači. Zverema se nikoli namerno ne približujemo in jima pustimo dovolj prostora za nadaljevanje njunih poti.

Ti dve zveri načeloma nista nevarni za človeka.

Ne prihaja do tako imenovanih frontalnih napadov. "Sprožilec pa so lahko psi. Radovedni so, zalajajo, gredo za živaljo, jo zasledujejo. Še posebej pri volkovih je zanimiv pojav: volkovi se znajo v prvem trenutku umakniti. Ko pes dobi zagon, veselje in gre za njimi, pa ga lahko v naslednjem trenutku obkrožijo in potem je konec. Volk pa sam po sebi ne bo napadel človeka."

Tudi medved, če se ravno ne zaletimo vanj s košaro gob, ne bo napadel. Je pa nevarna situacija, če gre za medvedko z mladičem, zraven pa je še pes: "Pes bo zagotovo pritekel gospodarju med noge, in vsi incidenti, ki se dogajajo, so skoraj vedno podobni. Pes brez povodca, potem pa z repom med nogami pride nazaj h gospodarju, za njim pa seveda medvedka."