Vlada se je danes seznanila z jesensko analizo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) o gospodarskih gibanjih. Premier Janez Janša je po seji vlade na novinarski konferenci povedal, da je bila napoved gospodarske rasti za letos bistveno izboljšana, kar je po njegovih besedah olajšalo pripravo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna.
»Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, sedaj ga bomo poslali v DZ,« je dejal Janša.
Po premierjevih besedah so ugodnejša gospodarska gibanja pripomogla k lažji pripravi rebalansa, kljub neznanki, ki jo predstavlja blokada razvojnega zakona. Zaradi tega namreč še niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih prinesel zakon.
»Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti,« je dodal Janša.
Premier je ob 100 dneh delovanja vlade predstavil tudi svojo oceno stanja na področju javnega sektorja, gospodarstva, plač, šolstva in obrambe ter napovedal postopno prestrukturiranje na teh področjih.
Janša po 100 dneh: pred vlado zahtevna naloga
Predsednik vlade Janez Janša je ob 100 dneh od prisege vlade predstavil oceno razmer, ki jih je nova koalicija po njegovih besedah podedovala od predhodne oblasti. Kot je dejal, je bilo prvih sto dni namenjenih predvsem preverjanju stanja, oblikovanju ekip in operacionalizaciji koalicijske pogodbe.
»Neke dokončne slike nimamo,« je opozoril Janša in dodal, da na nekaterih ministrstvih še vedno potekajo revizije oziroma nanje čakajo. Po njegovih besedah se že kaže, da stanje na posameznih področjih ni vedno takšno, kot je bilo zapisano v primopredajnih zapisnikih.
Med ključnimi prednostnimi nalogami vlade je izpostavil gospodarsko rast, blaginjo, debirokratizacijo in decentralizacijo.
Več zaposlenih v javnem sektorju, manj ljudi v gospodarstvu
Osrednji del Janševe predstavitve je bil namenjen javnemu sektorju. Po njegovih besedah se je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve povečalo s približno 125.000 na 196.000.
Janša poudarja, da so bila nekatera povečanja upravičena, predvsem na področjih, kjer je bilo treba vzpostaviti nove sisteme. Kot primer je navedel slovensko obrambo. Hkrati pa meni, da je do največje rasti prišlo na področjih, kjer dodatno zaposlovanje ni nujno prineslo učinkovitejšega delovanja države.
»Temeljni smoter javne uprave je biti servis za državljane,« je dejal in opozoril, da večje število zaposlenih samo po sebi še ne pomeni boljšega servisa.
Po njegovem mnenju je Slovenija zaradi takšne razporeditve človeških virov soočena z dvema težavama: na eni strani z rastjo birokracije, na drugi pa s pomanjkanjem delovne sile v gospodarstvu.
150.000 ljudi naj bi primanjkovalo gospodarstvu
Janša je navedel oceno, da v slovenskem gospodarstvu trenutno manjka približno 150.000 ljudi. Delovna mesta se po njegovih besedah zapolnjujejo tudi s tujo delovno silo.
Ob tem je opozoril na širši problem razporejanja kadrov. Po njegovem mnenju Slovenija potrebuje prestrukturiranje, pri katerem bi se del zaposlenih iz področij, kjer je kadra preveč, postopoma preusmeril tja, kjer so potrebe gospodarstva večje.
»Ali v tem času, ko delovne sile primanjkuje, naredimo na mehek način to prestrukturiranje in prerazporedimo človeške resurse tako, da bo iz tega dodana vrednost, ne pa dodani birokratski problem,« je dejal.
Pri tem je poudaril, da ne gre za zmanjševanje zaposlenosti čez noč, temveč za postopen proces. Konkretnejše odgovore naj bi prinesli proračunski dokumenti in kadrovski načrti za prihodnji dve leti.
Slovenija naj bi bila še vedno na 91 odstotkih evropskega povprečja
Janša je rast javnega sektorja povezal tudi z razvojnim zaostankom Slovenije. Po njegovih besedah je Slovenija po kupni moči na prebivalca trenutno pri 91 odstotkih evropskega povprečja, kar naj bi bilo podobno kot leta 2008.
»Od takrat naprej smo stagnirali,« je ocenil in kot enega od razlogov navedel po njegovem mnenju neracionalno razporejanje razvojnih virov.
Opozoril je tudi na vse večje število predpisov. Po njegovih besedah je na državni ravni trenutno več kot 22.000 različnih predpisov, zaradi česar je pravni sistem postal nepregleden.
V šolstvu več učiteljev, a manjši učni uspeh?
Posebej se je Janša dotaknil področja vzgoje in izobraževanja. Po njegovih navedbah se je med letoma 2002 in danes število učencev povečalo za približno sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov.
Razmerje naj bi se tako zmanjšalo s približno 13 učencev na učitelja na 9,6. Janša je ob tem opozoril na rezultate mednarodnih primerjav znanja, ki jih vidi kot znak, da večje število zaposlenih samo po sebi ni prineslo boljših rezultatov.
Ob tem je poudaril, da ne gre posploševati in da veliko učiteljev svoje delo opravlja dobro. Vendar pa meni, da statistični podatki kažejo na strukturni problem, ki ga bo treba podrobneje analizirati.
Vlada napoveduje decentralizacijo
Del načrtovanih sprememb se nanaša tudi na državno upravo. Janša je napovedal, da bo državna uprava v prihodnjih letih manj skoncentrirana v Ljubljani.
Po njegovem mnenju lahko decentralizacija zmanjša stroške in čas ter hkrati pokaže, da Slovenija ni zgolj glavno mesto.
Slovenija prvič dosega dva odstotka BDP
Janša je govoril tudi o obrambnih izdatkih. Po njegovih besedah rebalans proračuna prvič zagotavlja dva odstotka BDP za obrambo.
Ob tem je kritiziral prejšnjo vlado zaradi po njegovih navedbah nizke realizacije načrtovanih obrambnih investicij. Poudaril je, da Slovenija obrambe ne potrebuje zaradi Nata, temveč zaradi lastne varnosti, članstvo v zavezništvu pa po njegovem mnenju omogoča, da so potrebni izdatki nižji.
Prvih 100 dni: intenzivnih, ne dolgočasnih
Na vprašanje, ali je bilo prvih sto dni vladanja dolgočasnih, kot si je želel ob nastopu mandata, je Janša odgovoril, da so bila predvsem intenzivna.
Po njegovih besedah je velik del časa namenil analizam in ugotavljanju dejanskega stanja. Opozicija je medtem vložila tudi napoved ustavne obtožbe, do katere je bil Janša kritičen in jo označil za del političnega dogajanja, ki ga spremlja delo nove vlade.
V prihodnjih dneh naj bi tudi drugi člani vlade predstavili stanje na svojih področjih, ocene dosedanjega dela in načrte za prihodnost. S tem bo vlada po Janševih besedah predstavila širšo sliko prvih sto dni mandata in začrtala smer za naslednje obdobje.
