V mariborskem Mestnem parku je podlegla ena izmed najbolj prepoznavnih drevesnih vrst. Pančićeva smreka, znana tudi kot omorika ali srbska smreka, je postala žrtev osmerozobega smrekovega lubadarja, hrošča, ki v zadnjih letih povzroča vse več škode tako v slovenskih gozdovih kot tudi v urbanih parkih.
Po besedah Boruta Ambrožiča iz Hortikulturnega društva Maribor gre za opozorilo, da podnebne spremembe vse bolj vplivajo tudi na drevesa v mestih.
Lubadar napadel eno najlepših dreves v parku
Pančićeva smreka, ki je še nedavno rasla ob desni strani parkovne promenade, je bila zaradi napada lubadarja odstranjena.
Gre za drevesno vrsto (Picea omorika), ki naravno uspeva le na omejenem območju Srbije in Bosne in Hercegovine, zaradi svoje vitke rasti ter elegantno povešenih vej pa je postala priljubljena okrasna vrsta po vsej Evropi.
"Lubadar je tokrat napadel eno lepših smrek v mariborskem Mestnem parku. Pančićeva smreka, ki je še do nedavno rasla na desni strani parkovne promenade, je podlegla največjemu škodljivcu v skupini podlubnikov," opozarja Ambrožič.
Majhen hrošč, ki povzroča veliko škodo
Podlubniki so drobni hrošči, ki večino svojega življenjskega kroga preživijo pod drevesnim lubjem. Največ težav povzroča osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), ki napada predvsem oslabljene smreke.
Samec se najprej zavrta pod lubje, nato s feromoni privabi več samic. Te pod lubjem odlagajo jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke. Te s prehranjevanjem prekinejo pretok vode in hranil po drevesu, zaradi česar se to začne hitro sušiti.
[[image_1_article_90691]]
"Razvoj ene generacije traja od osem do deset tednov, nato pa se cikel ponovi," pojasnjuje Ambrožič.
Okuženo drevo je treba odstraniti čim prej
Prvi znaki napada so rumenenje vrha krošnje, smolni izcedki na deblu in drobne vhodne luknjice v lubju. Pozneje začne lubje odstopati, drevo pa propade.
"V primeru napada oziroma okužbe z lubadarjem je potrebna nujna odstranitev okuženih dreves. Posekana drevesa je treba takoj odpeljati in jih olupiti oziroma predelati, da se okužba ne razširi na druga drevesa," poudarja.
Prav hitro ukrepanje je ključno, saj lahko okužba na določenem območju vztraja več let.
Mestni park se je z lubadarjem že srečal
To ni prvi primer večjega napada v Mestnem parku. Pred nekaj leti je bilo zaradi širjenja lubadarja treba posekati približno 50 dreves, predvsem v smrekovem sestoju južno od otroškega igrišča.
Strokovnjaki so se takrat odločili za odstranitev okuženih dreves, saj bi se brez hitrega ukrepanja škoda lahko še bistveno povečala. Na njihovem mestu so pozneje zasadili nova drevesa.
Podnebne spremembe ustvarjajo idealne razmere
Po besedah Ambrožiča je glavni razlog za vse pogostejše napade lubadarja segrevanje podnebja.
"Idealne razmere za razmnoževanje lubadarja so okoli 30 stopinj Celzija. Take temperature tudi v Mariboru zadnja leta niso redkost."
V Hortikulturnem društvu Maribor skupaj z gasilci že več let spremljajo temperature v različnih delih mesta. Meritve kažejo, da so zelene površine občutno hladnejše od asfaltiranih in betonskih območij.
"Vzpostavljanje zelenih točk in zmanjševanje toplotnih otokov v mestu je edini pravilen pristop k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalcev in obiskovalcev našega mesta," poudarja Ambrožič.
Več kot pol milijona kubičnih metrov posekanih dreves
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo lani zaradi podlubnikov za posek izbranih približno 564.000 kubičnih metrov iglavcev, večinoma smreke.
[[image_2_article_90691]]
Smreka sicer predstavlja približno tretjino lesne zaloge slovenskih gozdov, zaradi svoje priljubljenosti pa ostaja tudi ena najpogostejših drevesnih vrst v parkih in vrtovih. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da bo ob nadaljnjem segrevanju podnebja zaščita mestnih dreves postajala vse pomembnejša.
