Danes je na rektoratu Univerze v Mariboru bil predstavljena priprava enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje Logopedija in surdopedagogika, ki se bo izvajal na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. S študijskim programom,  ki je prejel soglasje Senat UM, se želi Univerza v Mariboru odzvati na potrebe okolja, v katerem se Slovenija sooča z izrazitim pomanjkanjem logopedov in surdopedagogov ter z naraščajočim številom otrok in mladostnikov z govorno jezikovnimi motnjami.

Univerza v Mariboru bo zapolnila še eno vrzel

Prof. dr. Dean Korošak, rektor Univerze v Mariboru, po potrditvi programa na senatu pričakuje, da bo program v kratkem potrdila tudi Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Po njegovih besedah je Univerza v Mariboru s tem programom prepoznala potrebe okolja, prav tako pa se bo z vključitvijo programa zapolnila še ena vrzel. Univerza v Mariboru si bo prizadevala za to, da bo aktivno pomagala fakulteti in strokovnim organizacijam pri izobraževanju bodočih kadrov in ostali podpori, ki bo pri tem potrebna.

Potreba po strokovnjakih na tem področju je ogromna

Milena Ivanuš Grmek, dekanica Pedagoške fakultete UM, je pojasnila, da so se na fakulteti že dalj časa ukvarjali s tem, da se pripravi študijski program Logopedija in surdopedagogika kot odgovor na velike potrebe okolja po strokovnjakih za obravnavo govorno-jezikovnih motenj in komunikacijskih težav.

Petletni program obsega 300 ECTS in je usklajen s strategijo razvoja Univerze v Mariboru ter fakultete. Zaradi kompleksnosti področja je bil pripravljen v sodelovanju z visokošolskimi učitelji različnih fakultet, pri izvedbi strokovnih predmetov pa bodo v začetni fazi sodelovali tudi strokovnjaki z Univerze v Novem Sadu.

Program bo študentom omogočal razvoj strokovnih in komunikacijskih kompetenc za delo z osebami z različnimi komunikacijskimi potrebami v vseh življenjskih obdobjih, ob tem pa bo spodbujal akademsko pismenost, kritično mišljenje ter povezuje sodobna teoretična spoznanja s praktičnim usposabljanjem. Fakulteta bo pri izvajanju programa sodelovala tudi s številnimi zunanjimi partnerji.

Za začetek 20 vpisnih mest

Za program je predvidenih 20 vpisnih mest, kandidati pa bodo poleg izpolnjevanja splošnih vpisnih pogojev morali opraviti tudi komunikacijski preizkus. Diplomanti bodo po opravljenem študiju pridobili naziv magister profesor logopedije in surdopedagogike ter bodo usposobljeni za delo na širokem področju vzgoje, izobraževanja, zdravstva in drugih ustanov, ki obravnavajo osebe s komunikacijskimi motnjami.

Čakalne dobe tudi do 48 mesecev

Pri pripravi programa je sodelovala tudi dr. Darja Plavčak iz Pedagoške fakultete Maribor, ki je pojasnila, da analiza podatkov Statističnega urada RS in ostalih ustanov kaže zaskrbljujočo sliko, saj število osnovnošolcev z govorno-jezikovnimi motnjami skokovito narašča. Tako jih je bilo v šolskem letu 2016/17 872, danes pa že 2790, pri čemer te številke ne vključujejo ostalih skupin otrok s posebnimi potrebami, na primer z avtizmom. Zaradi tega so čakalne dobe v zdravstvu izjemno dolge in ponekod dosegajo tudi do 48 mesecev, obstoječi strokovnjaki pa so preobremenjeni.

[[image_1_article_90019]]

Zaradi kritičnih razmer na tem področju, so številne ključne zdravstvene in vzgojno-izobraževalne ustanove, med njimi Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije, UKC Maribor, Zdravstveni dom Maribor, Center za sluh in govor Maribor ter Center Gustava Šiliha podale pisno opozorilo in močno spodbudo in podporo za nastanek novega študijskega programa. Vse naštete institucije izkazujejo polno podporo projektu in bodo v prihodnosti sodelovale pri izvajanju praktičnega usposabljanja bodočih študentov.

V porastu tudi avtizem

Pomanjkanje strokovnjakov na tem področju je izpostavila tudi Ivanka Limonšek, direktorica Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Tudi v njihovi ustanovi se spopadajo s kritičnim pomanjkanjem logopedov, zaradi česar je izvajanje podpore postalo zgolj »gašenje požarov«. Zavod trenutno zaposluje le še dva logopeda, zato se morajo o obravnavi otrok odločati po prednostnem seznamu. Potrebe drastično presegajo obstoječe kapacitete, predvsem na področju prilagojenih predšolskih programov, obravnave avtizma, ki je v izrazitem porastu, ter pri zahtevni dolgotrajni rehabilitaciji oseb s pridobljenimi možganskimi poškodbami.

[[image_2_article_90019]]

Tudi zunanji strokovnjaki so zaradi čakalnih vrst preveč zasedeni. Dodatno težavo predstavlja tudi dejstvo, da obstoječi logopedi odhajajo v pokoj, s tem pa izostane tudi mentorstvo študentom, ki tudi ob koncu študija še niso pripravljeni za samostojno delo. Iz navedenih razlogov Limonšek poziva NAKVIS k čim hitrejši rešitvi, saj bi Štajerska s tem študijem omogočila študentom praktično usposabljanje in možnost dela v domačem okolju.

Vsakršno odlašanje je nesprejemljivo

Uroš Krajnc, direktor Centra za sluh in govor Maribor je na omizju opozoril, da težava s pomanjkanjem logopedov traja že 5 do 10 let in je dosegla kritično točko. Na trgu je premalo logopedov, zavod pa že več let mesečno objavlja razpise, vendar se nanje ne prijavi nihče. Zaradi upokojitev in odhodov zaposlenih trenutno le še »gasijo požare«, obetajo pa se dodatne kadrovske izgube, kar ogroža kakovost storitev za vse generacije uporabnikov.

Po njegovem mnenju je vsako nadaljnje odlašanje in administrativno zapletanje nesprejemljivo, zato tudi on poziva agencijo NAKVIS k takojšnji odobritvi pripravljenega študijskega programa. Čeprav bo trajalo kar nekaj časa, preden se bodo izobrazili prvi diplomanti na novem programu, pa to predstavlja pravilno pot, da ustanove dobijo svež kader.

[[image_3_article_90019]]

Vodja zdravstvene enote na Centru za sluh in govor Maribor, Borut Vnuk, prav tako opozarja, da situacija postaja nevzdržna, saj se na obravnavo lahko čaka tudi do 48 mesecev, mnogi logopedi pa gredo v pokoj. Kot dodatno oteževalno okoliščino je navedel tudi dejstvo, da se študenti iz vzhodne Slovenije izobrazijo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, vendar se le redkokdo vrne nazaj in svojo pot nadaljuje tam, kjer je pridobil svojo izobrazbo.  

Težave so praktično povsod

Enako kot predhodniki, sta o situaciji kritično razmišljali Milojka Sevšek, ravnateljica Centra Gustava Šiliha Maribor ter Lidija Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka s Ptuja. Obe sta opozorili na kritično pomanjkanje logopedov, ki resno ogroža zgodnjo obravnavo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v regiji. V mariborskem centru Gustava Šiliha v različnih prilagojenih programih izobražujejo 450 otrok, vendar pa tudi oni že dalj časa iščejo logopeda za predšolski program, kljub zagotovljenemu financiranju s strani Mestne občine Maribor. Podobno pomanjkanje čutijo tudi na Ptuju, kjer so zaradi kadrovske stiske prisiljeni izvajati triažo in prednostno obravnavati le najtežje primere.

Obe govornici na omizju smatrata, da obstoječi študijski program v Ljubljani ne zadošča potrebam, saj večina izmed približno dvajsetih diplomantov ostane v prestolnici, kar pa škoduje lokalnim zavodom, ki za delo z otroki, med katerimi je veliko avtistov, potrebujejo visoko specializirana znanja, kot je nadomestna komunikacija. Predstavnici ustanov odločno podpirata čimprejšnji zagon novega študijskega programa logopedije, saj bodo tako lahko imeli prihodnji študenti učno bazo za praktično usposabljanje in možnost zaposlitve v domačem okolju.

Zakaj samo 20 vpisnih mest?

Na vprašanje zakaj je razpisanih le 20 mest za bodoče diplomante, je dekanica Ivanuš Grmek pojasnila, da je število odvisno od akademskega kadra, ki ga prav tako kronično primanjkuje. Kot je še pojasnila, je študij tega programa izjemno kompleksen in zahteven, zato so potrebni strokovnjaki iz več področij, med drugim psihologije, pedagogike, prava, informacijske tehnologije ter jezikoslovja. Prav zaradi tega bodo vsaj na začetku na pomoč pristopili tudi kolegi iz univerze v Novem Sadu, zato da bodo študenti lahko dobili karseda kvalitetne predavatelje in strokovnjake na svojih področjih.