Kulturno umetniško društvo Jakob v sodelovanju s krajevnimi društvi in Osnovno šolo Jakobski Dol tudi letos prireja Večer Jerice Šef, zadnje jakobske čarovnice. Ta petek, 27. oktobra, ob 17.30 se bodo predstavniki društev zbrali v središču vasi in začeli s pripravo strašljivih dekoracij iz buč. Posebna komisija jih nato oceni in podeli nagrade za  največjo dekoracijo, najizvirnejšo skupinsko dekoracijo ter naj dekoracijo posameznika. Člani KUD-a Jakob organizirajo delavnico, v kateri skupaj z otroci izdelujejo lučke, s katerimi se, ko pade mrak, peš odpravijo na pokopališče in pri spominski plošči Jerici Šef prižgejo svečo. Tudi letos bosta Turistično vinogradniško društvo Jakob in Društvo kmečkih žena Jakob bosta poskrbela za bogato ponudbo na stojnicah, svojo stojnico z zeliščnimi zvarki bo imela tudi Jožica Šerbinek.

Po mučenju so jo na gradu v Gornji Radgoni živo zažgali na grmadi

Jerica Šef je živela v Jakobskem Dolu. Zaradi domneve, da je čarovnica, so jo leta 1661 zažgali na grmadi na gradu v Gornji Radgoni, kjer so potekali čarovniški procesi. Več prič naj bi na zaslišanju trdilo, da jim je grozila z nevarnimi grožnjami. Kot je mogoče prebrati v diplomski nalogi Čarovniški procesi na gradu Gornja Radgona avtorice Tjaše Lesjak, naj bi jim začarala živino in posedovala različna čarovniška sredstva.

Na lanski prireditvi je zbranim na jakobskem pokopališču zgodbo o Jerici Šef povedala Nina Žavcer, članica Kulturno umetniškega društva Jakob. Dejala je, da je bila Jerica oblečena v dolgo razcapano obleko. Bila je podložnikova žena, ni imela svobode, niti ni smela zapustiti svoje zemlje. Na polju, v gozdu, pri živini delala je od jutra do noči. Njena mama je bila Julijana, ki je poznala rastline in znala z njimi zdraviti. Za može, ki so pretepali svoje žene, pa je znala pripraviti tudi takšen zvarek, ki je povzročil, da so zboleli. “Tega ne bi nihče izvedel, če ne bi ujeli Margarete in jo odvlekli v grad Hrastovec. V kleti, kjer so bile ječe in mučilne naprave, so Margareto mučili tako dogo, da je dejala, da je ona samo majhna čarovnica, glavna, velika pa je Julijana, Jeličina mama. Takoj so šli po Julijano in Jelico ter še po druge ženske, ki so prihajale k Julijani. Margareta je rekla, da zna Julijana priklicati peklenščke. Po mučenju je verjetno Julijana, ki je bila že zelo stara, izgubila življenje, Jerico pa so odvlekli v klet gradu v Gornji Radgoni in jo tam mučili tako dolgo, da je priznala, da je prijateljevala s hudičem. Zato so jo živo zažgali na grmadi.”

Njena spominska plošča je steni mrliške vežice

Spominska plošča Jerici Šef, žrtvi čarovniških procesov, je pritrjena na vzhodni steni mrliške vežice. Na plošči iz domačega peščenega kamna je napis: 1661 / Jerica Schöpf / shrtev / zharovnishkega / procesa / iz Sv. Jakoba (Jerica Šef, žrtev čarovniškega procesa iz Sv. Jakoba). V originalu so uporabljene enake črke in enak črkopis kot v prvi slovenski tiskani knjigi  – Abecedniku in Katekizmu Primoža Trubarja iz leta 1550. Spominsko ploščo je leta 2010 izdelal Leon Senčič.