Mogoče se je pripetilo samo prvi dan, potem pa več ne. Ker potem si čakal v vrsti. Ločeni vrsti. Dedi, pubeci, fantje, ateji, strici v eni; punčare, žene, mame, tete, rakete pa v drugi vrsti. In to v bistvu tam, kjer je bila kar gužva, kapaciteta pa majhna. Kapaciteta česa? Diksijev, kakor že lep čas pravimo mobilnim plastičnim straniščem, ki smo jih vajeni zlasti iz koncertov. Diksiji so vedno bili in bodo pač sila, ko ti je sila. Samo tudi če ti je sila, smo se očitno naučili distance.
Morda se pa motim in me le občutek vara, ker ni več takih gneč. Ampak vsaj kolikor se spomnim, nihče poprej ni gledal, kateri znakec je narisan na katerem diksiju. Okej, mogoče na Trgu Leona Štuklja na martinovanju. Dokler je bilo še svetlo, kar novembra ravno dolgo ni. In morebiti še na istem mestu ali na podobnih masovkah v času veselega decembra.
Stalo se je po evropsko
Ampak sicer pa ne, sploh na majhnem prostoru, pa če so diksiji v nekem kotu, stiščani skupaj, čim bolj stran, da ne pokvarijo ambienta, ker saj vsi vemo, da diksiji res niso estetski, čeprav vsi včasih komaj čakamo, da ga najdemo. Za vsak slučaj. Ker je potem, po par rundah, sploh če je špil vredu, itak vedno ta slučaj. In čakamo, mencamo, se gledamo, skačemo.
No, letos na Festivalu Lent so bili na Večerovem odru spet štirje veceji in en za invalidne osebe, kamor so ti tisti, ki so skrbeli za stranišča, vsake toliko pokazali, češ, tam je še fraj, da ne boš stal v vrsti. Ampak v vrsti se je stalo in to sila kulturno, uvidevno, da ne rečem evropsko. Edino tista klop vmes je delala gužvo, da se je vsak malo učil, kako, kje in kaj.
Ampak sicer pa: fantki za desni kabini, punce za levi kabini. Kot rečeno, ne spomnim se, da bi se prej tako uvideno stalo, vsake toliko je kdo skočil preko vrste. Pa ne, da so bili koncerti, kjer bi se res upoštevalo razdaljo. Na Gibonniju so dame skakale po koritih, na Siddharti so tresli drevesa v teh koritih, na Alo!Stari in Brkovi pa se je metalo iz odra ali pa celo iz sedežev, dokler jih niso vseh spometali.
Daj komolec pazi, da priem vun!
Torej, kar želim povedati, je to, da vsega korona vendarle ni odpravila, smo se pa nemara nalezli nekaterih drugih navad. Kot recimo vsaj en gostinec še za vikend ni vedel povedati, ali bo z jutrišnjim dnem, ko bo to spet dovoljeno, znova postavil toliko miz kot poprej, sploh na nabito polne večere, kakršna je bila sobotna. Ker da se boji, da se ljudje ne bodo počutili več udobno, zdaj, ko smo navajeni, da ne rabimo več reči »čuj, daj, samo komolec umakni, da priem vun!«
Vsekakor je fontana na Glavnem trgu še vedno več kot očitno izvzeta iz vseh ukrepov, pa ne le epidemioloških, kakor smo videli na vroče dni, ki se bodo s prihajajočim tednom spet vrnili. V tednu, ko naj bi mesto zamrlo, kakor se je včasih reklo takoj po zaključku Festivala Lent. Čeprav to niti najmanj ne drži, začenši s Poštno in vsemi možnimi dogodki, ki bodo sledili, začenši z Letnim kinom Minoriti, pa koncerti na balkonih, pa salso na Glavnem trgu. V soboto se bo skakalo v Dravo s Starega mosta, prišel bo Poletni Lutkovni pristan… Skratka, turisti, ki jih ne manjka, kar nam pove že Euro 2020, saj smo videli tako belgijske navijače kakor danske, bodo tudi imeli kaj videti.
Ognjemet bi!
Preden bomo seveda spet vsi noter zaprti, kakor se je pošalil Tadej Toš. Pa ne veš, ali bi se režal ali ne. Ker to se je najbolj poznalo. Te neke nove navade. Neki novi red, ko smo pozorni pred diksiji. In obenem čuješ, gremo na glavo, ker »kaj te veš«, kdaj bo spet.
Ta neprecenljivost trenutka, ki jo je tako ponazoril sobotni večer. Ko je bil Lent skoraj takšen, kakršen je znal biti. Pa vemo, da zares ne bo več. Čeprav… sem slišal, da so baje nekateri tudi organizatorje spraševali, iz katerega mosta bo ognjemete in kje se ga najboljše vidi. Kar samo kaže, kako so nekatere stvari zasidrane v nas. Dovolj, da se je šlo na Festival Lent. Vedoč, da je bolje karkoli. Samo, da je. Dokler je. Ko je bilo okno mesta res odprto na stežaj. In še kričalo čez ter se podvizalo po ulicah in trgih.
Ampak da ne boste mislili, da je pa vse res tako drugače. Ah. Na Minoritih je bil, še pred koncem koncerta, moški diksi pokozlan, da je ven teklo. In smo dedi fehtarili enkrat za spremembo punce, če se lahko ušunjamo. Nekatere stvari, sploh na zadnji dan Lenta, se pač nikdar ne spremenijo, haha.
Največji hiti:
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Kaj bo sledilo? Cesta XIV. divizije?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kaj-bo-sledilo-cesta-xiv-divizij
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
Čvrga Ljudskega vrta
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta
»Na redkvo! Da ne’oš reko, da sn svija«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-na-redkvo-da-neos-reko-da-sn-svija
V Melju je vedno rdeča
