V večjem delu celinske Evrope je do zdaj padlo manj dežja od povprečja, kar velja tudi za Slovenijo. Pri nas je še posebej hudo na severovzhodu države, zlasti v Podravju in na Koroškem, kjer že tako suho zemljo še dodatno suši veter, ki se pojavlja vsak dan. Posledice suše se že kažejo na vrtninah, še posebej je na udaru krompir, dobro ne kaže niti žitu in koruzi, pomanjkanje padavin se pozna na travinju. 

Suša je v Podravju neizogibna 

Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, opozarja, da je trenutno stanje kritično in že lahko govorimo o suši. "V letošnjem letu je praktično nemogoče, da na Štajerskem ne bi bilo suše. Tudi če bi zdaj padlo veliko dežja, je nemogoče, da bi se zemlja dovolj namočila in ustvarila zalogo vlage za poletje. Tako da naj tako manjši kot večji pridelovalci skušajo vzpostaviti namakanje, vendar sta za to potrebna tako vodno kot uporabno dovoljenje."

Namakamo tudi čebulo in česen ter krompir 

Tisti, ki pridelujejo zelenjavo na vrtovih, se bodo namakanja lažje lotili, če seveda imajo na razpolago dovolj deževnice, ki je vedno boljša rešitev kot voda iz pipe. Sogovornica nadaljuje, da je potrebno vse vrtnine, če želimo, da bodo pridelki zadovoljivi, obvezno namakati. To velja tudi za čebulo in česen, za kateri načeloma v Sloveniji velja, da se ne namakata. V nasprotnem primeru bo slabše razvit koreninski sistem, manj bo tudi listov, posledično pa bo pridelek manjši. Trenutne razmere so takšne, da je potrebno namakati tudi krompir.

[[image_2_article_88059]]

S papriko, jajčevci in visokim fižolom še čakamo 

Glede plodovk Miša Pušenjak svetuje, da še počakamo, če pa so sadike že (pre)velike, pa jih je seveda potrebno presaditi na prosto. "V tem trenutku smo še sicer na spodnji meji pogojev. Paradižnik, kumare, buče in bučke se že sadijo, medtem ko se paprika in jajčevci še ne sadijo - običajno šele po 15. maju. Kar se tiče fižola, naj se pridelovalci odločijo sami. Tveganje je prisotno, zato je bolje sejati nekoliko kasneje. V nedeljo je imela zemlja v Mariboru samo 11,5 stopinj Celzija. Težava pri fižolu bo, če bo dolgo kalil, poleg tega bodo idealne temperature za fižolovo muho, ki dela probleme samo pri kaljenju. Obstaja tudi večja nevarnost bolezni, zlasti ob kasnejši vlagi v septembru. Načeloma bi lahko nizek fižol že posejali, z visokim pa bi sama še počakala, idealno bi bilo okoli 10. do 15. maja. Nekoč je celo veljalo, da visoki fižol sejemo, ko goduje Janez (25. maja). Ljudje naj se ne bojijo, saj lahko visoki fižol sejemo vse do konca junija."

Po sedanjih napovedih naj bi v Podravju v tem tednu padla majhna količina dežja. Koliko, je težko napovedati. Dolgoročna napoved pa nekaj več padavin napoveduje za prihodnji teden. 

Zalivalka ni učinkovita 

Predvsem pa je pomembno, na kak način se namakanja lotimo. Zalivanje z zalivalko pri tako suhi zemlji ni učinkovito. Voda prehitro odteče v globino. "Namakati je treba postopoma: pustiti vodo teči eno uro, nato prekiniti, pa ponovno namakati. Le tako se zemlja res navlaži. Kapljično namakanje je sicer učinkovito, a v takih razmerah tudi tam voda težje prodira, saj v tleh primanjkuje vlage, na katero bi se vezala. Lahko napravite preprost preizkus: suho zemljo zalijemo in nato preverimo globino navlaženosti. Videli bomo, da je voda odtekla. Zalivalka tako ni več ustrezna rešitev, niti za vrtove. Na večjih površinah pa je namakalni sistem nujen."

Največ težav pri setvi koruze, prizadeta tudi žita 

Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo, pojasnjuje, da je zgodba s sušo zelo podobna tudi na področju poljedelstva. "Največ težav je pri setvi koruze, saj je zgornji sloj zemlje presuh, zato seme ponekod sploh ne kali. Podobno velja za sojo in sončnice. Težave so tudi pri žitih, kjer zaradi pomanjkanja vlage rastline ne morejo dostopati do hranil."

[[image_3_article_88059]]

Pri tistih, ki so koruzo posejali pred časom, seme čaka na vlago in, ker še ni kalilo, ne bo propadlo. Obstaja pa tveganje zaradi talnih škodljivcev. Zrnje lahko napadejo sovke ali strune.

Ostali pa naj koruzo posejejo tik pred padavinami. "Ker je zemlja že topla, bo ob prvem dežju vznik hitrejši, zato večjih zamikov pri žetvi ne bo."

Pri pšenici in ječmenu je možnosti za ukrepanje malo, saj večina pridelovalcev nima namakalnih sistemov. "Težave bodo predvsem pri vsebnosti beljakovin, saj rastline brez vlage ne morejo izkoristiti hranil. Možna je uporaba foliarnih pripravkov, vendar tudi ti potrebujejo vodo za učinkovit prenos po rastlini, zato je njihov učinek omejen."

Suša je že vidna tudi na travnikih, kjer so pridelki do 50 odstotkov manjši. Nekateri zato odlašajo s košnjo. 

Kombinacija suše in nizkih temperatur stresna za vinsko trto

Kakšno stanje pa je v vinogradništvu? Ker je vinska trta zelo odporna rastlina, še ni tako hudo, res pa je, da je potrebno posajene trsne cepljenke zalivati. "Tla so suha kot poper. Nekega natančnega priporočila, koliko vode naj se uporabi, ni. Gre bolj po občutku - od 10 do 20 litrov vode na posamezno cepljenko. Mlada cepljenka dejansko še nima tako velike porabe vode. Dokler ni zelene mase, je pomembno predvsem to, da je koreninski sistem v okolju, ki omogoča lepo razraščanje, da se koreninski laski ne izsušijo. In zato jih predvsem zalivamo," je pojasnil Marko Breznik, specialist za vinogradništvo. 

[[image_1_article_88059]]

Je pa nekaj škode v vinogradnih povzročila nedavna pozeba. Na območju Limbuša imamo določene vinograde, ki so utrpeli tudi do 30 odstotkov škode.

Če pa kmalu ne bo padavin, pa se bodo začele pojavljati tudi težave v mlajših rodnih nasadih. "Če ni vlage, tudi ne bo prirasta mladik in bo slaba vegetacija. Obilnejši dež bi zdaj vse skupaj hitro izboljšal." Zaenkrat smo še pri vinogradništvu, kot dodaja Breznik, na varni strani.

Je pa res, da kombinacija sušnih razmer in nizkih temperatur na vinsko trto deluje precej stresno: "Slabše odganjanje, pojavljajo se težave s pršicami, akarinozo in erinozo. V takšnem slabem prirastu in pri nizkih temperaturah imajo še večji vpliv. Poleg tega danes ni več klasičnih akaricidov, ki so v preteklosti reševali te težave. Uporabljati moramo bolj selektivne pripravke, zato so potrebni tudi posebni pogoji."