Posek kostanjev na Trubarjevi ulici, ki je v zadnjih tednih burne odzive mariborske javnosti, je odprl tudi širše vprašanje, kako naj mesto v prihodnje upravlja svoj drevesni fond. Zato je bil predstavljen Odlok o varovanju dreves in upravljanju z drevesnim fondom Mestne občine Maribor, ki je bil istega dne tudi formalno vložen v proceduro.

Predlog med drugim predvideva vzpostavitev javno dostopnega drevesnega katastra, večjo vključenost javnosti pred pomembnejšimi posegi, možnost ponovne strokovne obravnave nekaterih odločitev ter ustanovitev strokovnega sveta.

Mestni svetnik Igor Jurišič je pojasnil, da je eden od neposrednih povodov za pripravo oziroma podporo novi ureditvi dogajanje na Trubarjevi ulici 18. avgusta. Sprva so v Stranki mladih – Zeleni Evrope po njegovih besedah pripravili krajši oziroma, kot ga je poimenoval, interventni odlok, s katerim so želeli preprečiti podobne primere v prihodnje.

Ko so predlog poslali strokovnjakom, pa so izvedeli, da skupina pod vodstvom Nevene Tee Gorjup že pripravlja precej obsežnejši predlog.

[[image_2_article_92082]]

"Glede na to, da je v tem širšem odloku zajeto vse tisto, kar smo mi želeli s tem, da rečemo, kratkim interventnim odlokom, zraven pa je še mnogo več, kar dejansko mesto tudi potrebuje, smo se seveda odločili, da vložimo tale predlog," je povedal Jurišič.

Predlog naj bi bil po njegovih besedah uvrščen na dnevni red 37. seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor, ki bo 24. septembra.

Javno dostopen kataster mariborskih dreves

Eno osrednjih izhodišč predloga je vzpostavitev bolj sistematičnega pregleda nad drevesnim fondom. Nevena Tea Gorjup je ob predstavitvi poudarila, da je za dolgoročno upravljanje treba vedeti, kje drevesa stojijo, v kakšnem stanju so, kdo je zanje odgovoren ter kateri ukrepi so načrtovani in kateri dejansko izvedeni.

[[image_3_article_92082]]

"Brez dobrih podatkov je težko dobro načrtovati in še težje preverjati, ali se načrtovano tudi uresničuje," je dejala. Po njenem mnenju se o drevesih ne bi smelo odločati zgolj takrat, ko se pojavi posamezna težava, načrtuje posek ali začne gradnja, temveč bi moralo biti upravljanje dolgoročno in sistemsko.

Predlog zato predvideva drevesni kataster, ki bi bil javno dostopen in bi vseboval osnovne podatke o drevesih, opravljenih pregledih, ukrepih, odstranitvah in nadomestnih zasaditvah. Ker celotnega sistema ni mogoče vzpostaviti takoj, je v predlogu predvideno prehodno obdobje, celovit kataster pa naj bi bil vzpostavljen najpozneje v dveh letih.

S 25 podpisi bi lahko zahtevali ponovno strokovno obravnavo

Pomemben del predloga se nanaša tudi na sodelovanje občanov pri odločitvah o mestnih drevesih. Po predstavljeni rešitvi bi lahko najmanj 25 podpisnikov zahtevalo ponovno strokovno obravnavo pomembnega občinskega posega. Pri pobudi za ohranitev občinskega drevesa, skupine dreves ali drevoreda pa bi lahko najmanj 50 podpisnikov sprožilo dodatno javno predstavitev strokovnih razlogov za in proti ukrepu ter podalo predlog za pridobitev dodatnega strokovnega mnenja.

Pred posebnimi posegi predlog predvideva tudi javno obravnavo, označitev dreves oziroma območja posega ter rok, v katerem bi javnost lahko podala pripombe. Poseg se praviloma ne bi izvedel pred javno objavo poročila o obravnavi. Gorjupova je poudarila, da takšna ureditev ne bi pomenila, da bi občani odločali namesto stroke ali izvoljenih predstavnikov.

"Govorimo o tem, da morajo imeti možnost videti, razumeti, vprašati, opozoriti in sodelovati. To je po našem mnenju bistvo odgovornega upravljanja javnega prostora," je dejala.

Predlagajo tudi devetčlanski strokovni svet

Predlog odloka predvideva še oblikovanje devetčlanskega strokovnega sveta. Dve tretjini njegovih članov bi predstavljali predstavniki stroke, tretjino pa predstavniki občanov. Po besedah pripravljavcev naj bi odlok vzpostavil enoten sistem upravljanja občinskega drevesnega fonda, saj ocenjujejo, da obstoječa ureditev zelenih površin ne vsebuje vseh procesnih, strokovnih in informacijskih varovalk, ki bi bile potrebne pri upravljanju dreves v urbanem okolju. Ob tem so izrecno poudarili, da predlagani odlok ne bi posegal v zasebno lastnino, temveč se nanaša na upravljanje javnega oziroma občinskega drevesnega fonda.

»Tu ne gre za političen odlok«

Ali bo predlog v mestnem svetu dobil zadostno podporo, za zdaj še ni znano. Jurišič je povedal, da ga pred vložitvijo namenoma niso pošiljali drugim svetniškim skupinam, saj so se s strokovno skupino dogovorili, da to storijo šele, ko bo pripravljen za formalni postopek.

"Tu ne gre zdaj za nek političen odlok. Tu gre za odlok, ki se tiče vseh nas in jaz verjamem, da vsaj nekih argumentiranih nasprotovanj pri tem odloku ne bi smelo biti," je dejal.

Dodal je, da bodo o predlogu govorili z vsemi svetniškimi skupinami, končna odločitev pa bo seveda v rokah mestnega sveta. Tudi Gorjupova je poudarila, da vložitev predloga še ne pomeni končne različice dokumenta. Po njenih besedah bi se morala zdaj začeti javna in strokovna razprava, v kateri bi sodelovali strokovnjaki, mestna uprava, mestni svetniki, civilna družba in občani.

"Če je mogoče določene rešitve izboljšati, jih izboljšajmo. Če je mogoče določene stvari urediti bolj jasno, jih uredimo bolj jasno," je dejala.

Debenjakova opozorila na vzdrževanje novih zasaditev

Na predstavitvi je sodelovala tudi Alenka Debenjak, ki je opozorila na vprašanje, kaj se z drevesi zgodi po zasaditvi. Pri načrtovanih prenovah ulic in drugih javnih površin so po njenih besedah na vizualizacijah pogosto prikazana drevesa, vendar iz njih ni nujno razvidno, katere vrste bodo dejansko zasajene in kako dolgo bo trajalo, da bodo razvile večje krošnje.

"Pri recimo opisu, da bo zdaj več dreves, je vprašanje, ali bodo ta drevesa res metala takšno senco, ki si jo mi želimo. Kdaj bo to, ali bo to čez trideset, petdeset let, je za nas že prepozno," je opozorila.

Kot eno od težav je izpostavila tudi vzdrževanje zelenih površin. "To je šibka točka našega mesta. Poglejmo tukaj v parku, ko smo se zdaj sprehajali, je nekaj novih dreves, ki so že posušena," je dejala. Po njenem mnenju bi bilo treba že ob načrtovanju novih zasaditev jasno opredeliti tudi njihovo poznejše vzdrževanje, saj se lahko ob sušnih obdobjih rastline brez zalivanja posušijo, ob obilnejšem deževju pa površine preraste plevel.

[[image_1_article_92082]]

Trubarjeva odprla širšo razpravo o mestnih drevesih

Razprava o novem odloku prihaja po dogodkih na Trubarjevi ulici, kjer so 18. avgusta v okviru prenove odstranili kostanje. Poseg je sprožil odzive dela javnosti in poznejši shod v bran mariborskim drevesom.

Mestna občina Maribor je po drugi strani pojasnjevala, da zamenjava drevoreda ni bila nenadna odločitev. Po navedbah občine je bila celovita ureditev tega dela Trubarjeve načrtovana že več let, strokovno arboristično mnenje pa je že leta 2017 priporočilo celovito obnovo drevoreda z zamenjavo dreves in zagotovitvijo ustreznih rastnih pogojev za nova drevesa. Občina je napovedala zasaditev novih kostanjev in poudarila, da želi ponovno vzpostaviti kakovosten obojestranski drevored.

Prav vprašanje, kako naj se v prihodnje sprejemajo, strokovno utemeljujejo in javnosti predstavljajo odločitve o mestnih drevesih, je zdaj v ospredju predlaganega odloka. Ali bodo predlagane rešitve ostale v sedanji obliki in ali bo odlok dobil potrebno podporo mestnih svetnikov, pa bo znano v nadaljnjem postopku.