Znanstveniki so odgovor poiskali na t. i. modrih conah (Blue Zones), območjih po svetu, kjer je nenavadno veliko stoletnikov. Med njimi so japonska Okinawa, grška Ikarija, sardinska Nuoro, kostariški polotok Nicoya in Loma Linda v Kaliforniji. Raziskovalec Dan Buettner, ki je pojem populariziral, je ugotovil, da odgovor ni v genih, temveč v peščici vsakdanjih navad.
Prebivalci modrih con nimajo klasičnih treningov
Njihovo gibanje je preprosto del vsakdana, torej hoja, delo na vrtu, hoja po stopnicah, gospodinjska opravila. Prav redno, a nevsiljivo gibanje namreč pomaga ohranjati mišično maso, zdravje srca in dobro presnovo.
Hrana z vrta, ne iz trgovine
Prehrana v modrih conah temelji na lokalno pridelani zelenjavi, sadju, polnozrnatih žitih in stročnicah, medtem ko je meso na krožniku redkost. Na Okinawi na primer veliko jedo tofu in morske alge, na Sardiniji in v Ikariji pa prevladuje prehrana, podobna mediteranski, bogata z oljčnim oljem.
Počitek ni razvada
Kronični stres velja za enega glavnih pospeševalcev staranja, a ker je neviden, ga pogosto podcenjujemo. Prebivalci modrih con imajo redne rituale sproščanja, kot so molitev, počitek po kosilu in čas z družino. Prav tako ima večina med njimi jasen občutek smisla, zaradi katerega zjutraj sploh vstanejo; na Okinawi temu pravijo ikigai, na Kostariki pa plan de vida.
Osamljenost ubija, dosebedno
Osamljenost je po nekaterih raziskavah za zdravje primerljiva s kajenjem 15 cigaret na dan. Ljudje v modrih conah po drugi strani živijo v tesno povezanih skupnostih, kar ni naključje, saj kakovostni socialni stiki vplivajo na zdravje bolj, kot si mnogi predstavljajo.
Dovolj kakovostnega spanca
Razlika med šestimi in sedmimi urami spanja naslednji dan pomeni tudi do 27 odstotkov manjšo učinkovitost, opozarjajo strokovnjaki. Dovolj kakovostnega spanca zato velja za enega ključnih temeljev dolgoživosti, čeprav ga v vsakdanjem hitenju pogosto postavimo na zadnje mesto.
