Trajnostna gradnja je v zadnjih letih iz želje prešla v vse pomembnejši del razprav o prihodnosti gradbeništva. Stavbe porabljajo ogromno energije, zahtevajo velike količine materialov in vplivajo na okolje tudi desetletja po tem, ko so zgrajene. Zaradi tega bi bilo smiselno, da bi prihodnje novogradnje postale čim bolj okoljsko odgovorne in predvsem učinkovite.

Toda med tehnološko izvedljivostjo in ekonomsko upravičenostjo lahko nastane (pre)velik razkorak. Prav iskanje ravnotežja med obema je eden od izzivov, s katerimi se pri svojih projektih srečujejo tudi v podjetju Primius gradnje.

Vsaka trajnostna rešitev ima svojo ceno

Trajnostna gradnja se pogosto predstavlja kot naložba, ki se bo povrnila skozi nižje stroške energije in manjšo obremenitev okolja. Dolgoročno je to lahko res, vendar mora investitor pri načrtovanju najprej sprejeti višji finančni vložek ob začetku gradnje.

V Primius gradnje zato opozarjajo, da trg trenutno še ne vrednoti vseh trajnostnih rešitev na način, ki bi v očeh investitorjev in kupcev upravičil njihov strošek.

»V naše projekte vedno poskušamo vnesti trajnostne sestavine, ki pa na trgu žal ne dosežejo želenega učinka. Trajnostna gradnja ima višjo investicijsko vrednost, ki je na trgu težko vnovčljiva,« pove Primož Pinter, direktor podjetja Primius gradnje.

To pa na trgu odpira precej širše vprašanje: koliko dodatnih stroškov je kupec pripravljen sprejeti zaradi koristi, ki se bodo (morda) pokazale šele čez leta?

[[image_1_article_92038]]

Med tem, kar je mogoče, in tem, kar je smiselno

Tehnološki razvoj danes v gradbeništvu omogoča številne načine za zmanjševanje porabe energije in vpliva objektov na okolje. Vendar pa obstoj določenih rešitev v sodobni gradnji še ne pomeni, da je njihova uporaba v vsakem projektu tudi najbolj smiselna.

Investitor mora ob tem upoštevati lokacijo, namen objekta, način uporabe, stroške gradnje in pričakovanja kupcev. Če dodatna rešitev bistveno poveča začetno vrednost stanovanja, njene koristi pa uporabnik težko občuti oziroma bodo pokazale svoj učinek šele čez več desetletij, se postavi vprašanje ekonomske upravičenosti takšne investicije.

Prav zato v Primius gradnje ne zagovarjajo pristopa, pri katerem bi trajnost razumeli kot tekmovanje v čim večjem številu novih tehnologij.

»Radikalno načrtovanje trajnostne gradnje vsaj zaenkrat ni ekonomsko upravičeno,« ocenjuje direktor.

Trajnost kot premišljena odločitev

To ni spodbuda, da bi se trajnostnim rešitvam odpovedali. Ravno nasprotno – v podjetju poudarjajo, da jih želijo vključevati v svoje projekte, vendar pri tem iščejo ravnotežje med okoljskimi cilji in realnostjo investicije.

»Kljub temu poskušamo najti neko zdravo količino trajnostnih sestavin, ki jih je možno upravičeno vključiti v investicijo, saj želimo biti okoljsko odgovorni,« pove Pinter.

[[image_2_article_92038]]

Takšen pristop trajnost predstavlja nekoliko drugače. Ne kot posamezno tehnologijo ali marketinško oznako, temveč kot vrsto odločitev, pri katerih je treba pogledati tudi njihovo dolgoročno vrednost.

Zaradi tega ključno vprašanje ni samo, koliko trajnostnih rešitev vsebuje posamezen objekt. Vprašati se je treba ali so te rešitve ustrezne glede na njegovo uporabo in ali bodo prinesle dejanske koristi ljudem, ki bodo v njem živeli.

Gradnja se spreminja tudi zaradi okolja

V podjetju Primius gradnje so se sicer že v preteklih projektih usmerjali v drugačne načine gradnje. Podjetje je pri stanovanjskih projektih uporabljalo montažni način gradnje, za katerega so v preteklosti poudarjali hitrejšo in natančnejšo izvedbo ter manjšo potrebo po kadrovskih virih. V enem od svojih projektov so ga izpostavili tudi kot okoljsko manj obremenjujočo alternativo klasični gradnji.

Tudi takšni primeri kažejo, da trajnost v gradbeništvu ni nujno omejena na končni objekt. Pomembno je lahko tudi, kako se objekt gradi, koliko virov zahteva proces in kako učinkovito lahko organiziramo posamezne faze izvedbe.

Pravo vprašanje bo vedno dolgoročno

Gradbeništvo bo moralo v prihodnjih letih iskati načine, kako zmanjšati vpliv stavb na okolje, pri tem pa ne pozabiti na svojo osnovno funkcijo – zagotavljanje kakovostnega in cenovno čim bolj dostopnega prostora za bivanje.

Prav tu se bo pokazala zahtevnost trajnostne gradnje. Kot smo že poudarili, najboljša rešitev ni nujno tista, ki je tehnološko najbolj napredna, temveč tista, ki je glede na objekt, njegovo uporabo in celotno življenjsko dobo najbolj smiselna.

V Primius gradnje zato svoj pristop povzemajo precej pragmatično: trajnost vsekakor želijo vključevati v svoje projekte, vendar pri tem hkrati oceniti, katere rešitve je mogoče upravičiti tudi s cenovnega vidika celotne investicije. Okoljska odgovornost in ekonomika namreč nista nujno nasprotnika – izziv je najti točko, kjer lahko delujeta skupaj.