Kot poroča Svet24, bi lahko dražja energija sčasoma prizadela tudi slovenske žepe. Cena nafte Brent je zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu presegla 91 dolarjev za sod, evropski plin pa je konec poletja dosegel najvišjo raven v zadnjih treh letih in pol. Ob tem so evropske zaloge plina na sezonsko nizki ravni.
Banke bi lahko dvignile obrestne mere
Svet24 ob tem navaja, da so donosi državnih obveznic po svetu dosegli nove vrhove, kar kaže na pričakovanja, da bodo centralne banke zaradi vztrajne inflacije morda znova dvignile obrestne mere. Posebej izstopa Japonska, kjer je donosnost desetletnih državnih obveznic prvič po več desetletjih dosegla 3 odstotke, pod pritiskom pa so tudi ameriške in evropske obveznice, ki so dosegle večletne vrhove. Trgi zato vse bolj računajo na nove dvige obrestnih mer, le-ti so pričakovani na Novi Zelandiji, možnost pa ni izključena niti v Evropi, ZDA ali na Japonskem.
Glavni strateg za obrestne mere pri avstralski banki Barrenjoey Andrew Lilley sicer za Reuters ocenjuje, da bo Fed obrestne mere predvidoma dvignil že septembra, in sicer kot prvega v nizu vsaj treh zaporednih dvigov.
Negotovost se prenesla tudi na delniške trge
Ameriške terminske pogodbe so se sicer, po podatkih Sveta24, umirile, evropske pa so po ponedeljkovem padcu na Wall Streetu zdrsnile še nižje. V Hongkongu je indeks Hang Seng izgubil približno odstotek, med drugim so se za osem odstotkov pocenile delnice podjetja Shein.
Poleg energetskih trgov skrbi vzbuja tudi dogajanje v kmetijstvu. Zaradi okrepljenih spopadov med Rusijo in Ukrajino se je cena pšenice približala najvišji ravni v skoraj treh letih, kar bi lahko dodatno otežilo boj proti inflaciji. Za zdaj sicer ni mogoče govoriti o tem, da bi slovenske cene poskočile čez noč. A če bi cena nafte ostala visoka ali še naprej rasla, bi to lahko postopoma pomenilo dražje gorivo in višje transportne stroške, morebitna rast evropskih obrestnih mer pa bi lahko vplivala tudi na cene kreditov in stanovanjskih posojil.
