V Mariboru naj bi samo v letošnjem letu posadili približno 1.251 novih dreves, kar je občutno več kot v posameznih preteklih letih. Toda koliko dreves, ki jih mesto posadi, čez nekaj let še vedno raste? Tega podatka Mestna občina Maribor nima. Prav tako nima zbranega natančnega skupnega števila odstranjenih dreves po posameznih letih za obdobje od 2021 do 2026.

Zato smo preverili, kaj se z mestnimi drevesi dogaja po zasaditvi, zakaj nekatera propadejo in ali je podatek o številu posajenih dreves sploh dovolj, da lahko govorimo o uspešnem ozelenjevanju mesta.

Letos predvidenih kar 1.251 novih dreves

Število novih zasaditev se je v Mariboru v zadnjih letih precej spreminjalo. Po podatkih Mestne občine Maribor so leta 2020 posadili 123 dreves, leto pozneje 181, leta 2022 pa 163. Leta 2023 je sledil večji skok, saj je bilo posajenih 420 dreves, medtem ko jih je bilo leta 2024 le 90. Za obdobje 2025/2026 občina navaja 441 dreves, v letu 2026 pa je predvidena zasaditev približno 1.251 novih dreves.

Da letos poteka obsežnejše ozelenjevanje, je občina izpostavila že spomladi, ko je sporočila, da so v zimskem in zgodnje spomladanskem obdobju na različnih lokacijah po mestu zasadili 275 mladih dreves. Sadilni material, ki ga uporablja občina, je praviloma obsega 12/14 oziroma 14/16 centimetrov. A ob podatkih o novih zasaditvah se pojavi drugo vprašanje: koliko teh dreves dejansko preživi?

Koliko posajenih dreves propade? Občina tega podatka nima

Na občini priznavajo, da se vsa novo zasajena drevesa ne ukoreninijo oziroma ne preživijo. Na uspešnost zasaditve po njihovih navedbah vplivajo lokacija, kakovost in količina rastnega prostora, talne razmere, izbor drevesne vrste, suša, visoke temperature ter drugi vremenski in zunanji vplivi.

»Lahko se zgodi, da se dve drevesi, posajeni istočasno in v primerljivih razmerah, razvijata različno,« so pojasnili na Mestni občini Maribor.

Če posamezno drevo propade, ga po potrebi nadomestijo, glede na ugotovljene razmere pa lahko spremenijo tudi izbor drevesne vrste. Toda občina ločene statistike o tem, koliko novo zasajenih dreves je v posameznem letu propadlo oziroma jih je bilo treba nadomestiti, trenutno nima. Tako iz podatka, da je bilo na primer v določenem letu posajenih 400 dreves, ni mogoče razbrati, koliko jih je nekaj let pozneje še živih in v kakšnem stanju so.

[[image_4_article_92107]]

Za mlado drevo so ključna prva leta

Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor pojasnjuje, da gre vsako mlado drevo po zasaditvi skozi nekakšno preizkusno obdobje. Pri tem se posamezne drevesne vrste med seboj močno razlikujejo, arboristična in dendrološka stroka pa spremljata, katere vrste, sorte in hibridi so odpornejši na dejavnike, značilne za urbano okolje. Za uspešen nadaljnji razvoj drevesa je pomembno že, kakšna sadika je bila izbrana.

»Za uspešen nadaljnji razvoj in rast novo zasajenega drevesa je pomembna kvaliteta izbrane drevesne sadike, pravi način sajenja in skrb za drevo,« pojasnjuje Ambrožič. Pomembno je tudi, da so sadike prilagojene našemu podnebju.

[[image_6_article_92107]]

Veliko vlogo ima voda. Ambrožič opozarja, da lahko rastline tudi pozimi propadejo zaradi njenega pomanjkanja. Pri mladih drevesih se zato uporabljajo zalivalne vreče, ki omogočajo počasnejše in globinsko dovajanje vode do korenin. Tak način zalivanja je po njegovih besedah priporočljiv predvsem v prvih letih, dokler se drevo uspešno ne vraste v tla. Pomembno je namreč zmanjšati tudi tako imenovani presaditveni stres, ki nastane, ko je drevesna sadika iz drevesnice prestavljena v povsem novo okolje.

Mlado drevo še nima funkcije velike odrasle krošnje

Vprašanje uspešnosti nadomestnih zasaditev je pomembno tudi zato, ker na novo posajena sadika ne more takoj zagotavljati enakih koristi kot veliko odraslo drevo. Ambrožič pojasnjuje, da lahko odraslo drevo v poletnem času prek listov dnevno izpari tudi do 500 litrov vode in s tem pomembno prispeva k hlajenju okolice. Pri novih zasaditvah pa se običajno uporabljajo med pet in deset let stare drevesne sadike.

[[image_2_article_92107]]

Zato pri presoji ozelenjevanja mesta ni pomembno samo, koliko dreves je bilo posajenih, temveč tudi, v kakšnem stanju bodo ta drevesa čez nekaj let in ali bodo imela dovolj prostora, vode ter ustrezne pogoje, da se razvijejo v velika odrasla drevesa. Tudi občina poudarja, da nadomestne zasaditve ni vedno mogoče izvesti neposredno na mestu odstranjenega drevesa. Omejitev lahko predstavljajo podzemni komunalni vodi, pomanjkanje rastnega prostora in druge ureditve javnih površin. Pri večjih projektih zato zasaditve določajo v projektni dokumentaciji in v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi službami.

Vse bolj vroče mesto pomeni vse težje razmere za drevesa

Razmere za mestna drevesa dodatno otežujejo podnebne spremembe. Ambrožič opozarja, da izkušnje zadnjih let kažejo, kako pomembno je spremljanje podnebnih sprememb, zdravstvenega stanja dreves in tveganj, ki so jim izpostavljena.

[[image_1_article_92107]]

Kot konkreten mariborski primer izpostavlja Glavni trg. Po njegovem mnenju nekaj deset dreves na začetku Gosposke in Koroške ulice ter ob nekdanji glavni avtobusni postaji ne predstavlja zadostne protiuteži vročinski obremenitvi tega dela mesta. Beton, asfalt in kamen čez dan sprejmejo veliko sončne toplote, nato pa jo zvečer in ponoči postopoma oddajajo nazaj v okolico.

Drevesa imajo nasproten učinek, saj zagotavljajo senco in z izhlapevanjem vode pomagajo hladiti okolico. Prav zato postaja vprašanje, kakšna drevesa sadimo in kakšne pogoje jim zagotovimo, z vse višjimi temperaturami še pomembnejše.

Pomembna je tudi raznovrstnost

Pri načrtovanju novih zasaditev po Ambrožičevih besedah ni dobro staviti zgolj na nekaj drevesnih vrst. Kot primer izpostavlja mariborski Mestni park, kjer raste več kot 120 drevesnih vrst in sort. Takšna biotska raznovrstnost zmanjšuje nevarnost, da bi bolezen ali škodljivec prizadela velik del drevesnega fonda naenkrat.

»Predstavljajte si, da bi imeli v enem od mariborskih parkov posajene samo smreke in bi jih napadel lubadar,« ponazori Ambrožič. Raznovrstnost Mestnega parka zato opisuje kot dragocen mozaik naravne dediščine, ki ga je treba ohraniti za prihodnje generacije.

Maribor je sicer že naredil korak tudi pri iskanju dreves, primernejših za prihodnje podnebne razmere. Ambrožič izpostavlja projekt, v okviru katerega je bil v sodelovanju z arboristko Tanjo Grmovšek pripravljen nabor okoli 400 vrst in sort za prihodnje zasaditve na javnih zelenih površinah.

Odstranjena drevesa praviloma nadomestijo, vendar ne nujno na istem mestu

Na Mestni občini Maribor pojasnjujejo, da stanje dreves na javnih površinah spremljajo skupaj z vzdrževalcem oziroma koncesionarjem in mestnim arboristom. Osnovni kriterij za odstranitev posameznega drevesa je njegovo stanje. Na ulicah se tako praviloma odstranjujejo dotrajana, posušena oziroma nevarna drevesa. Pri kompleksnejših projektih se o morebitnih odstranitvah odločajo glede na projektne pogoje, stanje dreves in mnenja pristojnih mnenjedajalcev.

Na zaščitenih in zavarovanih območjih, med drugim v starem mestnem jedru, parkih in na trgih, je treba pred posegi pridobiti tudi ustrezna soglasja pristojnih zavodov. Občina natančnega skupnega števila odstranjenih dreves po posameznih letih med letoma 2021 in 2026 trenutno nima. Poudarjajo pa, da odstranjena drevesa praviloma nadomeščajo z novimi zasaditvami.

[[image_3_article_92107]]

Tudi letos po njihovih navedbah zaradi neurij ni bilo izrazito več odstranitev. V Mestnem parku so zaradi posledic neurij odstranili približno šest dreves, drugi poseki pa so bili povezani predvsem z rednimi arborističnimi ukrepi oziroma drugimi utemeljenimi razlogi.

Ambrožič: Potrebna sta transparentnost in vključevanje javnosti

Razprave o mestnem drevju so v Mariboru v zadnjih tednih posebej aktualne zaradi poseka kostanjev na Trubarjevi ulici. Občina je po poseku napovedala zasaditev 12 novih dreves, kar je pet več, kot jih je bilo na tem delu ulice pred prenovo. Za nova drevesa napoveduje tudi večji koreninski prostor in izboljšane pogoje za rast. Ambrožič ob dogajanju na Trubarjevi in načrtovanih posegih na Slomškovem trgu opozarja predvsem na način sprejemanja in predstavljanja takšnih odločitev.

»Potrebna je predvsem transparentna predstavitev projektov in vključitev zainteresirane javnosti,« poudarja in dodaja, da gre pri mestnem zelenju za skupno zeleno dediščino.

Ob tem izpostavlja tudi Slomškov park, zasajen leta 1891, kjer med drugim rasteta dve drevesni naravni vrednoti – dvokrpi ginko in tisa nasproti vhoda v SNG Maribor.

Bi moral Maribor natančneje spremljati vsako drevo?

Prav odsotnost nekaterih podatkov odpira širše vprašanje, kako sploh meriti uspešnost upravljanja mestnega drevja. Občina lahko pove, koliko dreves je bilo posajenih, nima pa ločene statistike o propadlih in nadomeščenih drevesih. Prav tako nam ni mogla posredovati natančnega števila odstranjenih dreves po posameznih letih niti ločenih podatkov o denarju, porabljenem za odstranjevanje ter za nakup, zasaditev in vzdrževanje novih dreves. Ambrožič kot zanimiv primer izpostavlja Celje, kjer vzpostavljajo sodoben digitalni kataster dreves. Pri sistematičnih pregledih evidentirajo lokacijo, vrsto in stanje posameznega drevesa, podatki pa naj bi omogočili lažje in bolj utemeljeno odločanje o vzdrževanju zelenih površin.

[[image_5_article_92107]]

Podatek, da bo Maribor letos dobil približno 1.251 novih dreves, je tako le en del zgodbe. Koliko teh sadik bo čez pet, deset ali več let tvorilo krošnje mariborskih ulic in parkov, bo odvisno od prostora, ki ga bodo dobile, izbire vrste, vode, nege in razmer, v katerih bodo morale rasti. In prav podatka, koliko preteklih novih zasaditev je ta preizkus dejansko prestalo, Maribor za zdaj nima.