Na mariborski filozofski fakulteti poteka dvotedenska Poletna šola slovenščine in slovanskih jezikov na prvi pogled, ki jo organizira Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Zanimanje za šolo narašča

Poletna šola je namenjena tujim slovenistom, slavistom, študentom ter prevajalcem, ki se v tujini ukvarjajo s slovenskim jezikom, književnostjo in kulturo ter je financirana s strani Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) ter Univerze v Mariboru. Letošnji udeleženci prihajajo iz desetih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Severne Makedonije, Slovaške in Srbije. »Letošnja šola ima kar 54 udeležencev in to je največ doslej. Spominjam se, ko smo pred petimi leti začeli z organizacijo in izvajanjem projekta, da je bilo približno 25 prijav. Zanimanje za učenje slovenščine in udeležbo na šoli torej narašča,« nam je zaupal vodja poletne šole izr. prof. dr. Gjoko Nikolovski. Projekt spodbuja učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v vseh teh državah, ki so del mreže CEEPUS. 

 

[[image_1_article_92178]]

Program poletne šole obsega fonetične in lektorske vaje, konverzacije v slovenščini, prevajalske in tolmaške delavnice ter predavanja s področja slovenskega jezika in drugih slovanskih jezikov. Vključene so tudi spremljevalne aktivnosti, med drugim voden ogled Maribora, pohod na mariborsko Piramido, ogled slovenskega filma, obisk muzeja in knjižnice, literarni večer ter celodnevna strokovna ekskurzija.

Kako na učenje slovenščine gledajo udeleženci?  

Med pogovorom z udeleženci šole hitro ugotovimo, da pri učenju slovenščine kot največji izziv izpostavljajo predvsem sklone, dvojino in besedni red. Težavnost učenja je odvisna tudi od njihovega maternega jezika. Govorci slovanskih jezikov se slovenščine običajno učijo lažje, medtem ko imajo govorci drugih jezikov več težav z besediščem in slovničnimi oblikami. Dvojina je za številne tujce največja posebnost in začetna ovira, saj je v mnogih jezikih ne poznajo. Nekateri udeleženci se poletne šole udeležujejo kot znani obrazi, za nekatere pa je to prva izkušnja, kot na primer za Mario Czwojdzińsko: »Učim se slovenščine eno leto. Za ta jezik sem se odločila po zaslugi svoje najboljše prijateljice Emilije in njenega najljubšega benda Joker Out. Pri učenju jezika so zame najtežji skloni.« Čeprav se marsikomu zdi, da je učenje jezika iz iste jezikovne skupine lahko olajševalna okoliščina, pa to ni vedno tako: »Za učenje slovenščine sem se odločila, ker rada poslušam slovensko glasbo, obenem pa se mi je jezik zdel podoben hrvaškemu, zato sem menila, da se ga bom lažje naučila kot bolgarščine ali makedonščine. To pa ni bilo povsem res. Podobnosti med jezikoma so mi sicer pomagale, vendar se zaradi njih tudi zlahka zmedem. Včasih hrvaško besedo izgovorim tako, da zveni kot slovenska, ker ne vem oziroma se ne spomnim, kako se določena beseda reče v slovenščini. To je ena mojih največjih težav. Težave mi povzroča tudi dvojina, saj je nisem vajena uporabljati. Poleg tega v govoru včasih težje pravilno uporabljam sklone,« razlaga Ruža Drmić, študetntka južnoslovanskih študij ter etnologije in kulturne antropologije v Zagrebu. V Mariboru je že drugič in se šole želi udeležiti v naslednjih dveh letih.

[[image_2_article_92178]]

Kljub težavam tujci učenje slovenščine doživljajo tudi kot zanimivo, tovrstna šola pa je torej odlična priložnost, da tujci med seboj spletejo vezi ter pridejo v stik s slovensko kulturo in jezikom.