V osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni človeka, ki ne bi poznal Franca Lasbaherja iz Benedikta. Franček, kot ga kličejo, je velik ljubitelj starodobnih vozil, traktorjev, kmetijskih strojev, orodij in druge stare tehnične dediščine. Je eden ključnih pobudnikov ustanovitve Kluba Starodobnik Slovenske gorice, ki šteje že 24 let, in tudi njegov predsednik.
Zadnja leta v Zamarkovi pri Lenartu ureja svoj muzej, v katerem želi predstaviti stare traktorje, stabilne motorje, kmetijsko mehanizacijo, orodja in ostalo tehniko, ki je človeku pomagala na poljih, v delavnici in na drugih področjih življenja. Zbirko bo dopolnil še z avtomobili starodobniki.
[[image_5_article_92101]]
Pri čiščenju vodnjaka, ki se nahaja v neposredni bližini nastajajočega muzeja, je pred dnevi naletel na nenavadno in redko odkritje. Za kaj gre, smo preverili na terenu.
Njegov oče je med prvimi na kmetijo pripeljal kosilnico in traktor
Franček je bil rojen v Spodnji Senarski v današnji občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Odraščal je na veliki kmetiji, ki pa je bila za tisti čas zelo napredna. Njegov oče Franc je bil med prvimi, ki je domov pripeljal čisto novo kosilnico BČS, pred tem so kosili ročno. Leta 1968 je kmetija dobila še traktor znamke IMT 533 - Ferguson, ki je bil eden prvih na tistih koncih. "V tistih časih, podobno je tudi zdaj, so rekli, da traktor stane od 20 do 25 bikov," nam pove Franček in doda, da je tisti traktor še vedno na njegovi domačiji. Da ga je lahko kupil, je moral prodati tudi dve snežno beli kobili, ki ju je večkrat uporabil za prevoz krst ob pogrebih, sicer pa sta služili za oranje in druga opravila.
Po vzgledu očeta se je tako Franček že v mladosti navdušil za kmetijsko tehniko in se kasneje v Mariboru izučil za avtomehanika. Po poroki se je preselil v Benedikt. Avtomehaničnih veščin se je najprej učil pri Agroservisu v Mariboru, po služenju vojaškega roka pa se je za štiri leta zaposlil v Agroobnovi v Ljubljani, v podjetju, ki je delovalo na področju kmetijskega gradbeništva, urejanja zemljišč ter gradnje kmetijskih objektov in farm po vsej državi.
Od avtomehanične delavnice do avtoodpada in zbirke starodobne tehnike
Kasneje se je v Benediktu odločil za popoldansko obrt in v kleti hiše uredil svojo prvo avtomehanično delavnico. Ker je bil pogodbenik za avtovleko, je videl priložnost v tem, da na domačem dvorišču postavi avtoodpad. Na ta način je poskrbel za rezervne dele za avtomobile, po katere so pred tem večinoma hodili v sosednjo Avstrijo. To je bil eden prvih avtoodpadov v Slovenskih goricah, ki deluje še danes. "Vmes pa sem naletel na različna stara vozila. Moj že pokojni prijatelj je imel doma traktor Hanomag iz leta 1955. Pripeljal sem ga domov in ga začel popravljati. Enocilinderski dvotaktni motor je hitro vžgal, traktor pa sem kasneje restavriral. Nakar sem od prijatelja Rudija izvedel, da bo v Jablah potekalo prvo srečanje Društva kmetijske tehnike Slovenije. Tega srečanja sva se udeležila in tam se je začelo gibanje, iz katerega so potem zrasla razna društva, ki ohranjajo staro tehniko."
Naš sogovornik ima danes v zbirki številne starodobnike: avtomobile in traktorje, zraven pa še stabilne motorje in drugo tehniko. Največ mu pomeni avtomobil Fiat Balilla iz leta 1934, s katerim je zapeljal že marsikaterega mladoporočenca. Eden izmed avtomobilov, citroen, nosi celo letnico 1929.
Največ časa namenja urejanju muzeja
Lasbaher je imel vseskozi idejo, da bi uredil muzej, v katerem bi njegova zbirka našla trajno mesto. Ker v domači občini za tak projekt ni bilo pravega posluha, se je odločil za nakup zemljišča v sosednji občini Lenart, za kar je vzpodbudil tudi tamkajšnji župan. Do parcele je prišel po naključju in s prejšnjim lastnikom sklenil dobro kupčijo. "Zemljišče je bilo precej zaraščeno, ker pa sem imel doma bager, sem ga hitro očistil." K obstoječemu objektu je dogradil prizidek, v katerem zdaj ureja prostor za srečevanja s svojimi prijatelji. Drugi del objekta bo namenjen njegovi zbirki, v kateri bo prestavil prve stroje, ki so na kmetijah nadomestili delovno živino. Tehnično dediščino bo predstavljal tudi v galeriji objekta, v sosednji hali pa bodo na ogled stari avtomobili, med katerimi bo tudi Opel Kadett, ki ga je vozil njegov oče.
[[image_4_article_92101]]
Najprej smo mislili, da gre za topovsko cev
Muzej je trenutno še v nastanjanju. Podrobneje ga bomo predstavili, ko bo končan. Je pa Franca Lasbaherja pred dnevi presenetila najdba, ki jo je našel ob čiščenju starega vodnjaka na parceli. Pri tem opravilu so mu pomagali gasilci iz Benedikta in Jurovskega Dola. "Ko smo prišli tako daleč, da vodo izčrpamo iz studenca, smo naleteli na predmet, za katerega smo najprej mislili, da je topovska cev," nam pove v smehu.
"Vsi so bili začudeni, da so bile v vodnjaku lesene cevi za vodo. Les je prevrtan, ročne črpalke pa več ni. Ne vemo, koliko je to staro in kateri mojster je to izdelal. Vemo pa le, na kak način. Na vsaki strani so vgrajeni ventili, ki zadržujejo vodo iz prvega v drugi prekat. Na ta način je mogoče lažje črpati vodo iz globine."
[[image_1_article_92101]]
[[image_2_article_92101]]
Eden od gasilcev se je nato spustil v 13-metrski vodnjak, predmet privezal na jeklenico, nakar so ga dvignili s pomočjo viličarja.
[[image_6_article_92101]]
"Potem pa smo ugotovili, da gre za dve leseni cevi, preko katerih so z ročno črpalko črpali vodo. Pri tem je najbolj zanimivo, da sta cevi, ena je dolga štiri, druga pa šest metrov, skoraj popolnoma ohranjeni. Takratni mojstri so uporabili macesnov ali borov les, ki ima največ smole. Luknjo v deblo pa so zvrtali s pomočjo dolgega ročnega svedra."
Gre za še enega v vrsti eksponatov, ki bo v prihodnje na ogled v muzeju Franca Lasbaherja.
[[image_3_article_92101]]
