Poleti slovenska obala privabi na tisoče obiskovalcev, ki iščejo osvežitev v morju. Toda prav v času največjega navala je morski ekosistem najbolj obremenjen. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko tudi na videz nepomembna dejanja – od pobiranja školjk do neprevidnega sidranja ali približevanja divjim živalim – pustijo posledice, ki jih narava odpravlja več let.
Čeprav je slovensko morje majhno, predstavlja dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Njihovo preživetje pa je vse bolj odvisno tudi od ravnanja obiskovalcev. Odgovoren odnos do morja zato ni le priporočilo, ampak pomemben prispevek k ohranjanju enega najbolj občutljivih naravnih okolij v Sloveniji.
[[image_1_ge_829]]
Delfini potrebujejo mir, ne radovednih obiskovalcev
Med najbolj prepoznavnimi prebivalci severnega Jadrana so delfini, katerih populacijo že četrt stoletja spremlja društvo Morigenos. Delfini niso le priljubljena atrakcija za opazovalce, temveč pomembni plenilci, ki pomagajo ohranjati ravnovesje v morskem ekosistemu.
Poleti se zaradi povečanega števila plovil, vodnih športov in turističnega prometa pogosteje srečujejo z motnjami. Prehitro približevanje čolnov, hrup motorjev ali namerno zasledovanje živali lahko zmotijo njihovo prehranjevanje, počitek in skrb za mladiče. Če delfine opazite na morju, jih zato občudujte z varne razdalje in jim pustite dovolj prostora.
Tudi školjke in polži imajo pomembno nalogo
Mnogi obiskovalci ob sprehodu po obali poberejo školjko ali morsko polžjo hišico za spomin. Toda tudi ti organizmi oziroma njihovi ostanki imajo v naravi svojo vlogo.
Školjke in morski polži pomagajo ohranjati kakovost morske vode, njihove prazne lupine pa pogosto postanejo zavetje drugim organizmom. Če iz narave odnašamo žive organizme ali njihove lupine, postopoma zmanjšujemo biotsko raznovrstnost in spreminjamo občutljivo ravnovesje obalnega ekosistema.
[[image_2_ge_829]]
Pod morsko gladino izginjajo dragoceni travniki
Med najbolj ogroženimi deli slovenskega morja so morski travniki. Čeprav jih večina ljudi sploh ne opazi, sodijo med najpomembnejše habitate severnega Jadrana. Proizvajajo kisik, izboljšujejo kakovost vode, skladiščijo ogljikov dioksid in nudijo zatočišče številnim ribam, rakom ter drugim morskim organizmom.
Njihovo stanje se slabša zaradi onesnaževanja, posegov v obalni prostor in sidranja plovil. Na problem opozarja tudi Zavod YouSea, ki že tretje leto zapored organizira podvodne čistilne akcije. Med prvo letošnjo akcijo so prostovoljci z morskega dna odstranili približno 250 kilogramov odpadkov, predvsem vrvi, mreže, tekstil in druge lahke materiale, ki lahko prekrijejo morsko travo ter ji preprečijo normalno rast.
O čistilni akciji si lahko preberete v članku Raziskovalci opozarjajo: V slovenskem morju izginja eden najpomembnejših habitatov
Narava ob obali ni igrišče
Marsikdo med obiskom obale prestavlja kamne, gradi kamnite stolpe ali spreminja videz obale, ne da bi se zavedal posledic. Prav kamni, razpoke med njimi in naplavljeni naravni materiali predstavljajo življenjski prostor številnim majhnim organizmom.
Tudi odmetavanje odpadkov ali izguba predmetov v morju ima lahko dolgoročne posledice. Lahki materiali, kot so vrvi, tkanine ali plastični predmeti, lahko končajo na morskem dnu, kjer poškodujejo občutljive habitate ali ogrozijo živali.
7 stvari, ki jih na slovenski obali raje ne počnite
- Ne približujte se delfinom in jih ne zasledujte s plovilom.
- Ne pobirajte živih školjk, rakovic, morskih polžev ali drugih organizmov.
- Tudi prazne školjčne lupine raje pustite v naravi, saj služijo drugim organizmom.
- Ne premikajte kamnov in ne gradite kamnitih stolpov ob obali.
- Odpadke vedno odnesite s seboj, če lahko, pa poberite tudi tiste, ki jih najdete.
- Če plujete s čolnom, sidrajte previdno in se izogibajte območjem z morskimi travniki.
- Otroke spodbujajte k opazovanju narave, ne k lovljenju ali nabiranju morskih živali.
[[image_3_ge_829]]
Nekatera dejanja niso le neodgovorna, ampak tudi prepovedana
Spoštljiv odnos do morskega okolja ni pomemben zgolj zaradi narave. Številne morske vrste so zavarovane z zakonodajo, zato njihovo namerno vznemirjanje, lovljenje ali odnašanje iz naravnega okolja ni dovoljeno. Za kršitve so predvidene tudi globe.
Za varovanje narave na obali skrbijo pristojne službe in naravovarstveni nadzorniki, predvsem na zavarovanih območjih, kot sta Krajinski park Strunjan in Krajinski park Debeli rtič. Poleg nadzora pomembno vlogo namenjajo tudi ozaveščanju obiskovalcev, saj lahko prav razumevanje narave najbolj prispeva k njenemu dolgoročnemu ohranjanju.
Ali poznate vse zaščitene morske vrste, ki živijo v slovenskem morju?
- Veliki pliskavec (Tursiops truncatus) – edina vrsta delfina, ki v severnem Jadranu živi stalno. Gre za strogo zavarovano vrsto po slovenski zakonodaji ter evropski Direktivi o habitatih. V slovenskem morju jo že več kot 25 let spremlja društvo Morigenos.
- Glavata kareta (Caretta caretta) – najpogostejša morska želva v Jadranu. V slovensko morje prihaja predvsem zaradi prehranjevanja. Je strogo zavarovana vrsta in spada med ogrožene vrste na svetovni ravni.
- Morski konjiček (Hippocampus guttulatus) in Kratkogobčni morski konjiček (Hippocampus hippocampus) – obe vrsti sta občutljivi na uničevanje habitatov, predvsem morskih travnikov.
- Leščur (Pinna nobilis) – največja školjka Sredozemlja. Nekoč je bila pogosta tudi v slovenskem morju, danes pa je zaradi bolezni in drugih pritiskov skoraj izumrla. Je strogo zavarovana vrsta.
