Šola je prostor, kjer vsak dan nastajajo odpadki. Papir, embalaža, plastenke, ostanki hrane in drugi odpadki so del njenega vsakdana. A prav šolsko okolje je lahko tudi dober prostor za spremembe. Projekt Zero Waste Schools je pokazal, da lahko šole z načrtnim pristopom precej zmanjšajo količino odpadkov, hkrati pa spremenijo tudi navade učencev in zaposlenih.
V okviru projekta sta nastala program in praktični priročnik, ki šole vodita od prvega pregleda stanja do uvajanja ukrepov in preverjanja njihovih učinkov. Program so v preteklem šolskem letu preizkusile štiri šole iz Slovenije in Hrvaške. Pri tem sta jim pomagali organizaciji Ekologi brez meja in Eko Pan.
Kaj pomeni zero waste šola?
Zero waste šola je šola, ki si prizadeva čim bolj zmanjšati količino odpadkov, ki nastajajo pri pouku in vsakodnevnem delovanju. Pri tem ne gre samo za bolj dosledno ločevanje smeti. Pomembno je predvsem preprečevanje nastanka odpadkov, ponovna uporaba stvari, premišljeno naročanje in nakupovanje ter vključevanje učencev in zaposlenih v iskanje praktičnih rešitev.
Takšna šola spremlja, kje nastane največ odpadkov, nato pa na podlagi ugotovitev uvaja spremembe. To lahko pomeni manj embalaže, uporabo izdelkov za večkratno uporabo, kompostiranje, ponovno uporabo šolskih pripomočkov ali drugačen način organizacije šolskih dejavnosti. Pomemben del pristopa je tudi izobraževanje. Učenci tako ne ostanejo pri teoriji, ampak trajnostne navade preizkusijo kar v svojem šolskem okolju.
[[image_1_ge_844]]
Najprej so pogledali, kje odpadkov nastane največ
Prvi korak ni bil uvedba novih pravil, ampak analiza. Šole so najprej preverile, kakšno je njihovo trenutno stanje in kje imajo največ možnosti za izboljšave. Na tej podlagi je vsaka pripravila svoj akcijski načrt.
Sodelovale so Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ter hrvaški OŠ Mahično in OŠ Barilović. Šole so nato izbrale ukrepe, jih uvedle in spremljale, kaj se je spremenilo. Rezultati so bili precej različni, a pri nekaterih ukrepih zelo konkretni.
Na Srednji trgovski in aranžerski šoli Ljubljana so količino mešanih odpadkov zmanjšali za 40 odstotkov. Na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice pa so količino zavržene hrane zmanjšali za več kot polovico. To sta številki, ki pokažeta, da spremembe niso ostale samo pri pogovorih o trajnosti.
[[image_2_ge_844]]
Od ekoloških otokov do bidonov
Šole so uvedle različne ukrepe glede na svoje potrebe. Med njimi so bili ekološki otoki na šolskih hodnikih, novi vozički za čistilke in bidoni za vodo, s katerimi so želeli zmanjšati porabo plastenk.
Prav plastenke so se na eni od sodelujočih šol pokazale kot precejšen problem. Takšni primeri so pomembni, saj pokažejo, da ni nujno treba začeti z velikimi posegi. Včasih je dovolj, da šola ugotovi, kje nastaja največ nepotrebnih odpadkov, nato pa spremeni eno od vsakodnevnih navad.
Program ne želi ostati le šolski projekt
Eden od pomembnejših poudarkov programa je, da se delo ne konča z zaključkom projekta. Na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice bodo tako v novem šolskem letu nadaljevali dosledno ločevanje odpadkov, dodali pa bodo tudi kompostiranje bioloških odpadkov in papirnatih brisačk.
Na STAŠ so projekt videli tudi kot priložnost za povezovanje dejavnosti, ki jih je šola že izvajala. Posamezni ukrepi se tako lahko povežejo v širši način delovanja šole. Prav to je verjetno eden pomembnejših izzivov pri aktualni tematiki. Kaj pomaga dobro zastavljen projekt, če je po njegovem zaključku zopet vse po starem?
[[image_3_ge_844]]
Sprememba se začne pri celotni šolski skupnosti
Izkušnje sodelujočih šol kažejo, da samo nova oprema ali pravila niso dovolj. Pri spremembah morajo sodelovati učenci, učitelji in drugi zaposleni. Na OŠ Antona Aškerca poudarjajo, da lahko nova rutina zares zaživi šele, ko jo sprejme celotna šolska skupnost.
To je pomembno tudi zato, ker se navade iz šole lahko prenesejo domov. Učenec, ki se vsak dan srečuje z ločevanjem, zmanjševanjem zavržene hrane ali ponovno uporabo, lahko podobno ravna tudi zunaj šole. Vpliv programa zato ni nujno omejen na šolske hodnike.
Nov priročnik za šole
Projekt je s seboj prinesel tudi praktični priročnik. V njem so zbrani ukrepi za različna področja. Med drugim obravnavajo preprečevanje nastajanja in ločevanje odpadkov, ponovno uporabo, zavrženo hrano, trajnostno nabavo ter ravnanje z vodo in energijo.
Program Zero Waste Schools je potekal od septembra 2025 do avgusta 2026 v okviru programa Erasmus+. Poleg Ekologov brez meja in Eko Pana so, kot že povedano, sodelovale štiri šole iz Slovenije in Hrvaške.
Izkušnja šol je pokazala nekaj zelo konkretnega: manj odpadkov ni nujno posledica velikih investicij. Pogosto se začne pri tem, da šola preveri svoje navade, izbere nekaj ukrepov in vztraja pri njih. Potem pridejo tudi rezultati.
Več: Ekologi brez meja
