Kar se je še pred nekaj leti zdelo kot scenarij znanstvene fantastike, postaja del načrtovanja mest po vsem svetu. Več kot 50 mest se je pridružilo novi pobudi Združenih narodov 50@50, katere cilj je priprava na vse pogostejše in intenzivnejše vročinske valove ter prilagajanje razmeram, v katerih bi lahko temperature dosegle tudi do 50 stopinj Celzija.
Pobudo je ob dnevu ukrepanja proti vročini predstavil Program Združenih narodov za okolje v sodelovanju s Parizom. Med sodelujočimi mesti so tudi Antalya, Lagos, Melbourne, Mendoza in Yangzhou. Namen projekta ni le odzivanje na vročinske valove, temveč tudi iskanje dolgoročnih rešitev, ki bodo mesta naredile bolj odporna na naraščajoče temperature.
[[image_1_ge_817]]
Ekstremna vročina postaja ena največjih groženj za mesta
Po ocenah Združenih narodov so vročinski valovi med najhitreje naraščajočimi podnebnimi tveganji. Zaradi višjih temperatur mesta beležijo daljše, pogostejše in intenzivnejše vročinske valove, ki vplivajo na zdravje ljudi, delovanje infrastrukture in kakovost življenja. Ekstremna vročina je povezana s skoraj pol milijona smrti letno po svetu, obenem pa povečuje porabo energije in dodatno obremenjuje zdravstvene sisteme.
Posebej ranljive so starejše osebe, otroci, ljudje z zdravstvenimi težavami ter prebivalci gosto pozidanih mestnih območij, kjer asfalt, beton in stavbe zadržujejo toploto tudi ponoči.
Kako ohladiti mesta?
Pobuda 50@50 temelji na izmenjavi konkretnih rešitev, ki jih mesta že preizkušajo v praksi. Med njimi so širjenje zelenih površin, sajenje dreves, urejanje senčnih območij, postavljanje pitnikov in vodnih elementov ter vzpostavljanje posebnih hladilnih centrov, kamor se lahko prebivalci umaknejo med vročinskimi valovi.
Pomemben del ukrepov predstavljajo tudi sistemi zgodnjega opozarjanja, izboljšanje kolesarske infrastrukture in uporaba materialov, ki odbijajo sončno toploto namesto da bi jo absorbirali. Takšne rešitve lahko zmanjšajo učinek mestnih toplotnih otokov, ki pogosto povzročijo, da so temperature v mestih bistveno višje kot v okoliški pokrajini.
[[image_2_ge_817]]
Pariz že preizkusil scenarij 50 stopinj
Eden najbolj zanimivih delov pobude je tako imenovani stresni test za ekstremno vročino. V prihodnjem letu bo približno ducat mest s podporo Programa Združenih narodov za okolje, organizacije C40 in Pariza preverjal, kako pripravljeni so njihovi sistemi na temperature okoli 50 stopinj Celzija.
Prav Pariz je takšno simulacijo že izvedel. Namen tovrstnih vaj je preveriti, kako bi v izrednih razmerah delovali promet, zdravstvo, oskrba z energijo in druge ključne storitve ter kje bi bilo treba okrepiti pripravljenost.
Od prilagajanja do preoblikovanja mest
Organizatorji poudarjajo, da mesta ne smejo več zgolj gasiti posledic vročinskih valov. Potrebna je temeljitejša preobrazba urbanega prostora. Namesto prilagajanja posameznim vročinskim epizodam želijo spodbuditi načrtovanje mest, ki bodo dolgoročno odpornejša na podnebne spremembe.
To pomeni več zelenja, manj pregrevanja površin, boljšo dostopnost javnih prostorov in več rešitev, ki prebivalcem omogočajo varnejše življenje tudi v obdobjih ekstremnih temperatur.
[[image_3_ge_817]]
Kaj to pomeni za evropska mesta?
Čeprav so temperature okoli 50 stopinj Celzija danes za večino evropskih mest še vedno izjema, strokovnjaki opozarjajo, da bodo vročinski valovi v prihodnjih desetletjih vse pogostejši. Zato številna mesta že danes pripravljajo strategije za zmanjševanje tveganj in prilagajanje urbanega okolja.
Pobuda 50@50 tako ni zgolj odziv na trenutno stanje, temveč poskus priprave na prihodnost, v kateri bo vprašanje hlajenja mest postalo enako pomembno kot vprašanje oskrbe z energijo ali prometne infrastrukture.
