Nova kanadska raziskava kaže, da bi lahko bil dolgotrajni covid povezan s trajnimi spremembami v dopaminskem sistemu možganov. Pri ljudeh, ki so po okužbi razvili dolgotrajne nevrološke in psihiatrične simptome, so raziskovalci na možganskih posnetkih zaznali manj dopaminskih živčnih končičev kot pri zdravih posameznikih. Ugotovitve bi lahko pomagale bolje razumeti, zakaj pri nekaterih ljudeh posledice okužbe vztrajajo še več let.

Na kaj vse vpliva izguba dopaminskih končičev?

Raziskovalci so v študiji, objavljeni v reviji eBioMedicine, pregledali možgane 24 odraslih z dolgotrajnim covidom in jih primerjali s posnetki 24 zdravih ljudi podobne starosti. 

Rezultati so pokazali, da so imeli ljudje z dolgotrajnim covidom približno 18 odstotkov manj dopaminskih živčnih končičev kot zdravi posamezniki. Spremembe niso bile zgolj statistične, ampak so se pokazale tudi na PET-posnetkih možganov.

Raziskovalci so ugotovili povezavo med izgubo dopaminskih končičev in različnimi simptomi. V ventralnem striatumu je bila manjša gostota dopaminskih končičev povezana z zmanjšano motivacijo. V delu dorzalnega striatuma, imenovanem putamen, je bila izguba povezana s počasnejšim gibanjem in daljšim časom za opravljanje nalog.

Spremembe v kavdatnem jedru pa so bile povezane s težavami s spominom in iskanjem besed. Gre za simptome, ki jih ljudje z dolgotrajnim covidom pogosto opisujejo tudi sami, med drugim kot težave s koncentracijo, spominom in vsakodnevnim opravljanjem nalog.

Posebej pomembno je, da so bile spremembe zaznane tudi pri ljudeh, ki so z dolgotrajnim covidom živeli več kot štiri leta in pol po okužbi. To nakazuje, da pri nekaterih bolnikih spremembe v možganih niso nujno kratkotrajna posledica akutne okužbe.

Spremembe tudi pri ljudeh, ki so covid preboleli

Raziskava je prinesla še eno zanimivo ugotovitev. Tudi zdravi udeleženci, ki so v preteklosti preboleli covid-19, so imeli manj dopaminskih živčnih končičev kot ljudje, ki se z virusom niso okužili.

To še ne pomeni, da okužba nujno povzroči trajno poškodbo dopaminskega sistema pri vsakem posamezniku. Študija je bila majhna, zato rezultatov ni mogoče neposredno posplošiti na celotno populacijo. Raziskovalci bodo potrebovali večje raziskave, s katerimi bodo lahko ugotovili, kako pogoste so takšne spremembe in ali se sčasoma izboljšajo ali ostanejo trajne.

Kljub temu je ugotovitev pomembna, saj ponuja objektiven biološki pokazatelj za simptome, ki jih je pogosto težko dokazati z običajnimi preiskavami.

Bi lahko pomagalo pri zdravljenju?

Ugotovitve bi lahko imele pomen za prihodnje zdravljenje. Jeffrey Meyer, nevrokemik z Univerze v Torontu, meni, da bi lahko marker, uporabljen v raziskavi, nekoč pomagal pri prepoznavanju bolnikov z dolgotrajnim covidom.

Po njegovih besedah bi se lahko nekateri bolniki odzvali na zdravljenje, ki bi povečalo gostoto dopaminskih živčnih končičev ali spodbudilo sproščanje dopamina iz preostalih končičev.

Meyerjeva raziskovalna skupina bo zato v prihodnjem kliničnem preskušanju preverjala zdravilo, ki vpliva na dopaminski sistem, in ugotavljala, ali bi lahko pomagalo pri simptomih dolgotrajnega covida. Pri tem je pomembno, da gre za raziskovalno zdravljenje, katerega učinkovitost in varnost bo treba šele preveriti v kliničnem preskušanju.

Dolgotrajni covid še vedno predstavlja veliko neznanko

Dolgotrajni covid zajema zelo širok spekter simptomov, ki vztrajajo ali se pojavijo po akutni okužbi. Med njimi so utrujenost, težave s spominom in koncentracijo, motnje spanja, glavoboli, omotica, tesnoba in prebavne težave. Bolezen lahko prizadene več organskih sistemov, pri nekaterih ljudeh pa simptomi trajajo več let in pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje.

Natančen delež ljudi, pri katerih se po okužbi razvije dolgotrajni covid, še vedno ni znan. Ocene se razlikujejo, pogosto pa se omenjajo deleži med približno dvema in desetimi odstotki okuženih. Po nekaterih ocenah bi lahko po svetu s posledicami dolgotrajnega covida živelo več deset milijonov ljudi.

Prav zato raziskovalci iščejo biološke spremembe, ki bi lahko pomagale pojasniti simptome in omogočile bolj ciljno zdravljenje.