Medtem ko se Tadej Pogačar in preostali kolesarji na Tour de France tudi letos spopadajo z izjemno vročino, ki na nekaterih etapah dosega skoraj 40 stopinj Celzija, podnebna kriza daleč od športnih prizorišč vsako leto terja na tisoče življenj. Prav zato 15. julija obeležujemo evropski dan spomina na žrtve podnebne krize. Ta opozarja predvsem na tiste, ki nimajo ekipe, ki bi jih pred vročino ščitila z ledenimi obkladki, zdravniško oskrbo in natančno pripravljenimi varnostnimi protokoli.
Po podatkih Umanotere so vročinski valovi postali ena največjih zdravstvenih posledic podnebnih sprememb. Njihov vpliv pa ni omejen le na zdravje ljudi, ampak sega tudi na gospodarstvo, pridelavo hrane, oskrbo z vodo in delovanje družbe.
[[image_1_ge_830]]
Med športnimi junaki in nevidnimi žrtvami vročine
Letošnji Tour de France je znova pokazal, kako zahtevne postajajo športne preizkušnje v času vse višjih temperatur. Organizatorji zaradi vročine krajšajo etape, ceste hladijo z vodo in jih ponekod celo posipajo z belim apnencem, ekipe pa tekmovalcem neprestano zagotavljajo led in dodatno hidracijo.
Tadej Pogačar: "Če bi imel moč odločanja, julija in avgusta sploh ne bi dirkal."
Medtem ko so športniki deležni izjemne zdravstvene oskrbe in pozornosti javnosti, večina ljudi takšne zaščite nima. Vročinski valovi najhuje prizadenejo starejše, kronične bolnike, ljudi z zdravstvenimi težavami ter vse, ki morajo delo opravljati na prostem.
En vročinski val lahko zahteva več tisoč življenj
Vročina ni zgolj neprijetnost, ampak vse pogosteje tudi smrtonosna nevarnost. Po podatkih, ki jih navaja Umanotera, je zaradi vročinskih valov v Evropski uniji v letih 2022 in 2024 umrlo približno 62.000 ljudi.
Letošnje poletje se je začelo z zgodnjimi vročinskimi valovi že maja, prvi večji vrhunec pa je Evropa doživela konec junija. Statistični podatki iz Nemčije, Francije in na ravni Evropske unije kažejo, da je vročina v enem tednu povzročila najmanj 14.000 dodatnih smrti, dejansko število pa je po ocenah strokovnjakov lahko še precej višje.
Prav zato je bil 15. julij razglašen za evropski dan spomina na žrtve podnebne krize – dan, ki opozarja, da so podnebne spremembe tudi vse večji javnozdravstveni problem.
[[image_2_ge_830]]
Vročina ne prizadene vseh enako
Posledice ekstremne vročine niso enakomerno porazdeljene. Kot opozarja Ajda Cafun iz Umanotere, je veliko odvisno od življenjskih razmer posameznika.
Starejši ljudje vročino prenašajo težje kot mlajši. Delavci na gradbiščih, v kmetijstvu ali drugih dejavnostih na prostem so bistveno bolj izpostavljeni kot zaposleni v klimatiziranih pisarnah. Pomembno vlogo imajo tudi bivalni pogoji – nekdo v neklimatiziranem stanovanju v gosto pozidanem mestu vročino doživlja precej drugače kot prebivalec hiše z vrtom ali dostopom do hlajenja.
Podnebna kriza tako vse bolj razkriva tudi socialne razlike med ljudmi.
Kako prepoznati vročinsko izčrpanost in toplotni udar?
Vročinska izčrpanost je opozorilo, da telo zaradi visokih temperatur ne zmore več učinkovito uravnavati svoje temperature. Med najpogostejšimi znaki so:
- močno znojenje,
- utrujenost in izrazita oslabelost,
- omotica ali glavobol,
- slabost oziroma bruhanje,
- mišični krči,
- bleda, hladna in vlažna koža.
Če osebo umaknemo v senco ali hladen prostor, ji ponudimo vodo in omogočimo počitek, se stanje običajno izboljša.
Toplotni udar pa je življenjsko ogrožajoče stanje, pri katerem telo ne more več znižati svoje temperature. Zanj so značilni:
- telesna temperatura nad 40 °C,
- vroča, pordela in pogosto suha koža,
- zmedenost, nerazločen govor ali spremembe vedenja,
- izguba zavesti ali krči,
- hitro dihanje in pospešen srčni utrip.
Ob sumu na toplotni udar je treba takoj poklicati 112. Med čakanjem na pomoč osebo umaknemo v senco ali hladen prostor ter jo začnemo hladiti z mokrimi brisačami, hladnimi obkladki ali pahljanjem. Če je oseba nezavestna ali zmedena, ji ne dajemo piti.
Posledice segajo daleč onkraj zdravja
Vročinski valovi ne obremenjujejo le zdravstvenega sistema. Daljša obdobja visokih temperatur zmanjšujejo delovno storilnost, otežujejo delo na prostem in povečujejo tveganje za poškodbe.
Kmetijstvo se spopada z vse zahtevnejšo pridelavo hrane, ponekod se pojavlja pomanjkanje vode, več je tudi gozdnih požarov.
Visoke temperature vplivajo celo na infrastrukturo. Asfalt se lahko zaradi vročine deformira, železniški tiri pa se pri ekstremnih temperaturah ukrivljajo, kar otežuje promet in povečuje stroške vzdrževanja.
[[image_3_ge_830]]
Mesta bodo morala postati odpornejša na vročino
Strokovnjaki poudarjajo, da vročinskih valov zaradi že izpuščenih toplogrednih plinov v prihodnjih desetletjih ne bo mogoče preprečiti. Lahko pa njihove posledice bistveno omilimo.
To pomeni več dreves in parkov v mestih, več javnih ohlajenih prostorov, boljši dostop do pitne vode in kopališč, učinkovitejšo zaščito delavcev med vročinskimi valovi ter boljšo dostopnost osnovnih storitev v bližini doma.
Dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere opozarja, da bo intenzivnost prihodnjih vročinskih valov odvisna predvsem od tega, kako uspešno bomo zmanjševali uporabo fosilnih goriv. Koliko življenj bodo ti valovi v prihodnje zahtevali, pa bo po njegovih besedah v veliki meri odvisno tudi od prilagoditvenih ukrepov, ki jih bomo sprejeli že danes.
Več: Eko dežela
