Trajnost ni več le beseda, ki jo srečujemo v strategijah in projektih, temveč vse bolj postaja del vsakdanjega življenja. To so pokazali tudi primeri dobrih praks iz Karlovca, Zagreba in Maribora, kjer šole, kulturne ustanove, prostovoljci in lokalni ponudniki dokazujejo, da lahko z majhnimi spremembami občutno zmanjšamo količino odpadkov. Prav Maribor se je na študijskem obisku v okviru projekta Zero Waste Schools predstavil kot eno od središč trajnostnih pobud, ki jih lahko posnemajo tudi druga mesta.
V dveh dneh so si partnerji iz Slovenije in Hrvaške ogledali vrsto projektov, katerih skupni imenovalec je preprost: odpadki ne nastanejo po naključju, temveč zaradi naših vsakodnevnih odločitev. Prav te pa je mogoče spremeniti.
[[image_1_ge_831]]
Šole, kjer se trajnosti učijo skozi prakso
Prvi del študijskega obiska je potekal v Karlovcu, kjer sodelujeta osnovni šoli Barilović in Mahično. Obe sta vključeni v projekt Zero Waste Schools, katerega cilj je zmanjšati količino odpadkov v šolah in trajnostno razmišljanje približati tako učencem kot učiteljem.
Spremembe se niso začele z velikimi investicijami, temveč z opazovanjem. Najprej so ugotovili, koliko odpadkov v šolah sploh nastane, kje jih nastane največ in katere bi bilo mogoče preprečiti že pri izvoru. Na podlagi teh ugotovitev so pripravili akcijske načrte, ki vključujejo boljše ločevanje odpadkov, kompostiranje, informativne vsebine in spremembe pri nabavi materialov.
Posebno pozornost namenjajo tudi vključevanju otrok z manj priložnostmi, saj želijo, da trajnostne navade postanejo dostopne vsem. Ob tem so udeleženci opazili zanimiv pojav – učenci pogosto nove navade osvojijo hitreje kot odrasli in jih nato prenašajo tudi v domače okolje.
Kaj pomeni "zero waste"?
Načelo zero waste ne pomeni, da odpadkov sploh ni, temveč da jih poskušamo preprečiti že pri izvoru. Temelji na petih preprostih korakih:
- zavrni, česar ne potrebuješ,
- zmanjšaj porabo,
- ponovno uporabi izdelke,
- recikliraj,
- kompostiraj biološke odpadke.
Cilj je, da na odlagališčih ali v sežigalnicah konča čim manj odpadkov.
Zagreb dokazuje, da popravljanje ni stvar preteklosti
Naslednja postaja je bil Zagreb, kjer deluje prostovoljska popravljalnica koles BicPop. Njeno vodilo je preprosto: namesto nakupa novega kolesa obiskovalci svoje kolo popravijo sami, pri tem pa jim pomagajo izkušeni prostovoljci.
Projekt temelji na principu "naredi sam", hkrati pa spodbuja skupnostno sodelovanje in ponovno uporabo materialov. Za popravila pogosto uporabijo dele starih, odsluženih koles, ki bi sicer končali med odpadki.
Podobno filozofijo Zelena akcija prenaša tudi na druga področja. Organizira popravljalnice gospodinjskih aparatov, šiviljske delavnice, izmenjevalnice oblačil in predmetov ter festival ponovne uporabe. Posebno družbeno noto daje projektu tudi zbiranje starih koles, ki jih po obnovi podarijo prebivalcem območij, prizadetih v poplavah ali potresih.
[[image_2_ge_831]]
Maribor trajnost vključuje v vsakdanje življenje
Drugi dan je bil namenjen Mariboru, kjer so si gostje ogledali več primerov trajnostnih praks, ki jih mesto razvija v sodelovanju z različnimi organizacijami.
Obisk so začeli v Vetrinjc – BarCoda, prvi slovenski zero waste kavarni. Tam na obiskovalca v povprečju nastane le okoli 60 gramov odpadkov. Ne strežejo vode v plastenkah, kavo za s seboj pripravijo le v lastnem lončku obiskovalca ali v lončku na kavcijo, številni izdelki pa so na voljo brez embalaže.
Trajnost se ne konča pri strežbi. Prednost dajejo lokalnim dobaviteljem, uporabljajo pohištvo in opremo iz druge roke, biološke odpadke kompostirajo, nastali kompost pa uporabijo za nego rastlin v kavarni. Tako se del snovi ponovno vrne v uporabo.
[[image_3_ge_831]]
Od kulture do ponovne uporabe
Trajnostni pristopi se v Mariboru širijo tudi na področje kulture. V Mladinskem kulturnem centru Maribor so v okviru projekta Zeleni korak za kulturo predstavili ukrepe, s katerimi zmanjšujejo količino odpadkov pri organizaciji dogodkov in vsakodnevnem delu.
Udeleženci so obiskali tudi Ropotarnico, kjer rabljeni, a dobro ohranjeni predmeti dobijo nove lastnike namesto da romajo na odlagališče.
Pomemben del ogleda je bil namenjen tudi Art kampu v sklopu Festivala Lent. Dogodek že vrsto let zmanjšuje količino odpadkov z uporabo materialov iz druge roke, naravnih surovin ter ustvarjalnimi delavnicami, v katerih odsluženi materiali dobijo novo uporabno vrednost.
Posebno pozornost namenjajo tudi tekstilu. Delavnice šivanja in popravil obiskovalce spodbujajo, da oblačila raje obnovijo kot zavržejo, saj prav tekstil predstavlja enega največjih virov odpadkov sodobne potrošniške družbe.
Trajnost se začne z majhnimi odločitvami
Čeprav imajo Karlovac, Zagreb in Maribor različne izzive in pristope, jih povezuje skupna ugotovitev: največjih sprememb ne prinašajo posamezni veliki projekti, temveč številne vsakodnevne odločitve ljudi, ustanov in lokalnih skupnosti.
Projekt Zero Waste Schools se zaključuje konec avgusta, partnerji pa bodo svoje izkušnje zbrali v priročniku, namenjenem šolam, ki bodo želele podobne prakse uvesti tudi same. Njihov cilj je, da se dobre ideje po zaključku projekta ne ustavijo, temveč postanejo del vsakdanjega delovanja šol in lokalnih okolij.
Več: Ekologi brez meja
