Sredozemsko morje se zaradi podnebnih sprememb segreva hitreje kot večina svetovnih morij, posledice pa so vse bolj očitne. Znanstveniki opozarjajo, da naraščajoče temperature omogočajo hitro širjenje invazivnih vrst, ki izrivajo avtohtone ribe, školjke in druge morske organizme. Po njihovem mnenju so nekatere spremembe že nepovratne in bodo močno vplivale tako na morski ekosistem kot tudi na ribištvo in obalne skupnosti.

Številne od teh sprememb so nepovratne

»Sredozemlje naših dedkov, naših starešin in starih Grkov je za vedno izgubljeno. Številne od teh sprememb so nepovratne,« je za AP dejal morski biolog Ernesto Azzurro z italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta.

Glavni razlog za segrevanje morja je globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem uporaba fosilnih goriv. Ker je Sredozemsko morje skoraj povsem zaprt morski bazen, se toplota v njem zadržuje precej dlje kot v odprtih oceanih.

Po znanstvenih ocenah bi se lahko temperatura vode do leta 2100 dvignila za dve do šest stopinj, medtem ko bodo morski vročinski valovi postali pogostejši in intenzivnejši. Druge ocene, odvisno od scenarija emisij in opazovanega območja, napovedujejo dvig temperature morja za približno 1,8 do 3,5 stopinje.

Invazivne vrste predstavljajo nevarnost tudi za ljudi

Višje temperature ustvarjajo ugodne razmere za širjenje vrst, ki v Sredozemlje prihajajo predvsem skozi Sueški prekop. Med njimi so tudi ognjene ribe, napihovalke in zajčje ribe, ki se vse hitreje širijo proti zahodnemu delu morja. Nekatere med njimi predstavljajo nevarnost tudi za ljudi: ognjene ribe imajo strupene bodice, napihovalke pa vsebujejo močan toksin, zaradi katerega so lahko ob zaužitju smrtno nevarne.

Po besedah Azzurra so v Sredozemskem morju doslej odkrili približno tisoč invazivnih vrst, okoli 800 pa se jih je že trajno naselilo. Posledice so posebej izrazite v vzhodnem delu Sredozemlja, kjer je v plitvih vodah izginilo kar 93 odstotkov populacije mehkužcev. Na Cipru so nekatere invazivne vrste že izrinile tradicionalno pomembne morske organizme.

»Sredozemlje bo še revnejše in bo imelo še manj vrst, ker podnebne spremembe, zlasti v njegovem vzhodnem delu, ustvarjajo razmere, ki niso več primerne za avtohtone vrste,« je dejal Azzuro. 

Spremembe ne bodo prizadele le narave, temveč tudi ljudi

Znanstveniki opozarjajo tudi na množično pogin školjk ob italijanski obali Jadrana. Temperatura morja je ponekod presegla 30 stopinj, od Benetk do Barija pa je bil zabeležen skoraj popoln pogin nekoč številnih populacij. »Upad je bil spektakularen. Če ne bomo našli populacij, ki bi lahko preživele v novih podnebnih razmerah, prihodnost školjk, vsaj v Jadranskem morju, ni dobra,« opozarja Azzurro.

Spremembe ne bodo prizadele le narave, temveč tudi ljudi. Z izginjanjem domačih vrst ribiči izgubljajo tradicionalni ulov, obalne skupnosti pa se bodo morale prilagoditi novim vrstam in drugačnim razmeram za življenje.

Vemo, kaj bi bilo potrebno storiti

Strokovnjaki menijo, da popolna odstranitev invazivnih vrst ni več mogoča, je pa mogoče omejiti njihovo širjenje in zmanjšati posledice. Med predlaganimi ukrepi so spodbujanje ribolova užitnih invazivnih vrst, varno odstranjevanje nevarnih vrst ter strožji nadzor nad balastnimi vodami ladij, ki pogosto prenašajo tujerodne organizme med morji. Po ocenah bi lahko takšni ukrepi zmanjšali vnos novih invazivnih vrst za od 95 do 99 odstotkov.

»Vemo, kaj moramo storiti. Zmanjšati moramo uporabo fosilnih goriv. To je pereče vprašanje za človeštvo in poznamo rešitve, vendar te zahtevajo skupno globalno vizijo,« je poudaril zoolog Piero Genovesi z italijanskega Inštituta za varstvo in raziskave okolja.