Poletne počitnice si težko zamislimo brez popestritve na plaži. Igrače, kot so vedra, lopatke, vodne igrače, rokavčki in seveda veliki napihljivi samorogi ali flamingi so nepogrešljiv del dopusta. Težava nastane, ko samo nekajkrat uporabljena igrača pristane med odpadki ali celo v morju.
Kupimo jih za dopust, uporabljamo pa (pre)malo
Pred odhodom na morje se na nakupovalnem seznamu hitro znajde kakšna nova igrača. Staro vedro je počilo, napihljivi obroč se je izgubil, otrok pa si želi še napihljivega samoroga za zabavanje v vodi. Če kaj pozabimo doma, nakup pogosto opravimo kar na poti ali na plaži, kjer stojnice ponujajo vse možno, od napihljivih obročev do podvodnih mask in plavutk.
Toda koliko časa takšne izdelke na dopustu sploh uporabljamo? Raziskava med britanskimi dopustniki je pokazala, da kar 53 odstotkov vprašanih svojo napihljivo igračo po koncu poletja zavrže.
Pri tem ne govorimo samo o flamingih, samorogih in vseh drugih možnih oblikah te priljubljene igrače. Med največjimi izdelki na trgu so namreč napihljivi bazenčki za otroke. Svetovni trg napihljivih igrač naj bi že presegal sedem milijard dolarjev, trend pa bo, kot kaže, rasel še naprej.
[[image_1_ge_835]]
Kaj se zgodi, ko igrača pristane v naravi?
Večina poletnih igrač je izdelana iz PVC-ja ali drugih vrst plastike. Velika težava je, da je take izdelke po uporabi težko reciklirati. Še večja težava pa nastane, če smo pri uporabi nepazljivi.
Veliko stvari lahko gre narobe. Na plaži lahko igračo odnese veter ali valovi, plastika pa pod vplivom sonca, soli in vode razpada na vse manjše delce. Ti lahko ostanejo v okolju zelo dolgo in vstopijo v prehransko verigo morskih živali, posledično pa tudi v naše telo.
Posebej problematične so igrače z bleščicami ali majhnimi plastičnimi kroglicami. Ko se poškodujejo, se lahko njihova vsebina raztrese po pesku ali vodi. Drobnih delcev skoraj ni mogoče več pobrati, za živali pa so lahko videti kot hrana, kar predstavlja dodatno nevarnost za vsa živa bitja.
Težava je tudi v tem, kako gledamo na izdelke
Pri napihljivih igračah ni pomemben samo material, pomembna je tudi naša nakupovalna navada. Če se odločimo neko stvar kupiti zgolj za nekaj dni uporabe in jo nato brez razmisleka zavržemo, se hitro znajdemo v začaranem krogu "kupi, uporabi, zavrzi". Pri otroških igračah je to še posebej zaskrbljujoče početje, saj se otroci skozi vsakdanje navade učijo tudi odnosa do predmetov in potrošnje.
Podatki, ki jih navajajo Ekologi brez meja, kažejo na širšo problematiko potrošniških navad. Približno 90 odstotkov igrač naj bi bilo izdelanih iz plastike, okoli 80 odstotkov pa jih po uporabi konča na odlagališčih, v sežigalnicah ali celo v naravi.
Zato se je vredno vprašati, ali res potrebujemo nov komplet igrač vsako poletje?
[[image_2_ge_835]]
Ena dobra igrača lahko zdrži več sezon
Rešitve ni treba iskati v tem, da otrokom prepovemo poletne igrače. Veliko lahko spremenimo že z drugačnim načinom nakupovanja in uporabe. Namesto najcenejšega izdelka za eno sezono se odločimo za kakovostnejšo igračo, ki bo zdržala več let. Še bolje je, če jo kupimo rabljeno, si jo izposodimo ali jo po počitnicah podarimo drugi družini.
Podobno velja tudi za vedra, lopatke in razne modelčke za pesek. Čeprav ima skoraj vsaka družina svoj komplet, lahko na plaži pogosto opazimo, da se otroci brez težav igrajo z enim skupnim. Ravno iz tega razloga so ponekod uvedli celo tako imenovane "knjižnice plažnih igrač", kjer si obiskovalci lahko izposodijo igrače za plažo in jih po uporabi vrnejo.
Zadnji, najbolj preprost ukrep velja že leta. Preden zapustimo plažo, preverimo, kaj smo prinesli s seboj. Tudi majhna igrača, ki ostane v pesku, namreč lahko predstavlja nov plastični odpadek v že tako preobremenjeni naravi.
[[image_3_ge_835]]
Poletna zabava brez nepotrebnih odpadkov
Napihljivi flamingi sami po sebi še ne predstavljajo okoljske katastrofe. Problematični pa postanejo, kadar jih že kupimo z namenom, da jih po končanem dopustu zavržemo.
Zato je pred nakupom vedno potrebno razmisliti, ali bomo izdelek res uporabljali. Če ga bomo, ga poskusimo uporabljati čim dlje. Ko ga ne potrebujemo več, pa poskrbimo da, namesto romanja v koš, preide v roke novega uporabnika.
Poletne počitnice so lahko zabavne tudi brez cele gore novih plastičnih izdelkov. Včasih je najbolj trajnostna igrača tista, ki jo že imamo.
Več: Ekologi brez meja
