V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki je potekal v novembru, se je v ospredje postavila predvsem tema tekstila in problematične proizvodnje tekstila, ki v kar 70 % izvira iz plastike.

Ekologi brez meja, eni izmed pobudnikov Dneva v rabljenih oblačilih, ki so pred desetletjem pričeli s popularizacijo in detabuizacijo izmenjav oblačil, so ob letošnjem Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov izpostavili povezavo med tekstilno industrijo in industrijo fosilnih goriv.

Naša oblačila so breme za okolje

»Tekstilna industrija je z negativnimi vplivi na okolje pri proizvodnji, uporabi in odlaganju tekstilnih odpadkov po nekaterih podatkih druga največja onesnaževalka sveta. V letu 2020 smo iz fosilnih goriv proizvedli skoraj 60 milijonov ton vlaken, največ poliestra,« opozarjajo v društvu Ekologi brez meja in dodajajo:

»Nedavna raziskava organizacije Changing Markets kaže, da je Rusija največji dobavitelj fosilnih goriv za proizvodnjo poliestra v Indiji in na Kitajskem. Čeprav je večina proizvajalcev oblačil prekinila sodelovanje z ruskim trgom, pa 39 največjih blagovnih znamk na tak način posredno financira trenutno dogajanje. Dobava nafte se je pri dveh največjih proizvajalcih poliestra v času vojne celo povečala – pri indijskem za kar desetkrat, mesečno zdaj uvozijo za 663 milijonov € nafte.«

Dvojna okoljska škoda tekstila

Tekstilna industrija pa ni povezana le s porabo fosilnih goriv, ampak tudi z izločanjem mikroplastike v obliki mikrovlaken, pri čemer imajo ta velik vpliv na akutno in kronično vnetje dihal. V EBM pojasnjujejo: »Eno oblačilo pri pranju lahko izloči več kot 1900 mikrovlaken, še posebej potratna je uporaba sušilnih strojev, saj vsak od njih letno v ozračje spusti do 120 milijonov mikrovlaken.«

Tako Ekologi brez meja skupaj z okoljevarstveniki po vsem svetu od proizvajalcev zahtevajo spremembe poslovnih modelov in kazalnikov uspešnosti, želijo pa si tudi več transparentnosti ter celo označevanje vsebnosti plastike v oblačilih.

Precej odgovornosti pa je tudi na potrošnikih

»Največ mikrovlaken se izpere v prvih desetih pranjih, zato je podaljševanje življenjske dobe oblačilom in uporaba kosov iz druge roke najpomembnejši ukrep. Sledi izogibanje sintetičnim materialom, pri njihovem vzdrževanju pa je pomembno, da jih peremo le po potrebi ter pri nižjih temperaturah in vrtljajih, da uporabljamo tekoče detergente namesto tistih v prašku in mehčalec, da pralni stroj zapolnimo in se izognemo uporabi sušilnega stroja,« svetujejo v EBM.

Dodajajo še: »Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot 1 % tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže.«

Vir: Ekologi brez meja