Poroka je eden tistih dni, ki zagotovo ostanejo v spominu za vedno. Za številne pare predstavlja pomemben korak na skupni življenjski poti, saj s tem svečanim obredom partnerja postaneta zakonca. 

Pari morajo opraviti dva ločena postopka

V Sloveniji lahko pari svojo zakonsko zvezo sklenejo na civilni ali pa tudi na cerkveni način. Civilna poroka predstavlja pravno sklenitev zakonske zveze, medtem ko je cerkvena poroka povezana z verskim obredom in vero zakoncev. V kolikor želijo biti poročeni na oba načina, morajo opraviti dva ločena postopka. Temelje instituta zakonske zveze namreč določa Ustave Republike Slovenije, skladno z njo zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev in se sklene pred pristojnim državnim organom.

"Družinski zakonik pa določa, da morata biti za obstoj zakonske zveze kumulativno izpolnjena dva pogoja: osebi morata podati soglasje, da sklepata zakonsko zvezo, in soglasje mora biti podano (izrečeno) pred pristojnim državnim organom. Zakonska zveza sklenjena v okviru verskega obreda (cerkvena poroka) v Republiki Sloveniji zato ne velja kot civilna poroka in nima civilno pravnih posledic," pojasnjujejo na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve.

Poslanka NSi Iva Dimic je na ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza ter ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič naslovila pisno poslansko vprašanje o možnosti, da bi sklenitev zakonske zveze po obredu registrirane cerkve ali druge verske skupnosti ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev lahko imela tudi civilnopravne učinke, če se par za to odloči.

Veljavna ureditev v Republiki Sloveniji namreč določa, da ima pravne učinke zakonske zveze le zakonska zveza, sklenjena pred državnim organom, torej morajo pari, ki želijo skleniti tudi cerkveno zakonsko zvezo oziroma zakonsko zvezo po obredu kakšne druge verske skupnosti, opraviti dva ločena postopka, če želijo, da njihova zakonska zveza učinkuje tudi po civilnem pravu. "To pogosto zanje pomeni dodano administrativno breme," dodaja poslanka.

Kot nadaljuje, je v številnih evropskih državah z zakonom že omogočeno, da sklenitev zakonske zveze po obredu verske skupnosti ob izpolnjevanju vseh zakonsko določenih pogojev hkrati povzroči tudi civilnopravne učinke, pri čemer država ohrani nadzor nad izpolnjevanjem zakonskih pogojev in vpisom v matični register. "Takšno ureditev poznajo npr. Ciper, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška, Španija, Švedska ter tudi Norveška in Združeno kraljestvo. Gotovo je torej mogoče pripraviti ureditev po enem od številnih zgledov v teh državah," našteva.

Take poroke, sklenjene v tujini, se že sedaj vpisujejo v matični register

Ministrstvo za notranje zadeve smo povprašali, ali razmišljajo o uvedbi ureditve, ki jo je opisala poslanka Dimic. "Vprašanje pravne veljavnosti sklenitve zakonske zveze ureja Družinski zakonik, ki je v pristojnosti Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, zato se do morebitnih sprememb ne moremo opredeljevati," so odgovorili. 

Po veljavni zakonodaji ima v Republiki Sloveniji sklenjena zakonska zveza pravne učinke le, če je sklenjena pred pristojnim državnim organom.

"Pojasnjujemo pa, da se v matični register, ki je v pristojnosti MNZJU, že sedaj vpisujejo zakonske zveze, ki so jih državljani Republike Slovenije sklenili v tujini pred pristojnim cerkvenim organom, če je takšna oblika sklenitve zakonske zveze v državi sklenitve zakonske zveze pravno priznana oziroma ima enake pravne učinke kot civilna sklenitev," dodajajo na ministrstvu.

Bodoča zakonca se lahko že sedaj tudi civilno poročita v cerkvi

Družinski zakonik, ki je bil sprejet leta 2017, je prinesel bistvene spremembe pri možnih oblikah sklepanja zakonske zveze. V skladu s svobodo sklenitve zakonske zveze, ki je izraz pravice do samoodločbe posameznika, Družinski zakonik slavnostne in javne sklenitve zakonske zveze ne postavlja več kot dolžnosti posameznika. "Družinski zakonik je sledil izraženim željam bodočih zakoncev ter jim omogočil različne načine izvedbe civilnega obreda sklenitve zakonske zveze," dodajajo na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve.

Bodoča zakonca si lahko tako izbereta slovesno sklenitev zakonske zveze (z dvema pričama in z načelnikom upravne enote/pooblaščencem/županom v slovesni opravi) ali pa neslovesno obliko (samo v navzočnosti matičarja, s pričama ali brez).

Zakonsko zvezo lahko bodoča zakonca skleneta na sedežu upravne enote, v enem izmed uradnih prostorov za sklepanje zakonske zveze ali zunaj uradnih prostorov (na kraju, ki ga predlagata sama). Že sedaj lahko civilno poroko skleneta v cerkvi oziroma sakralnem prostoru, kjer poteka tudi cerkveni del poroke, a gre še vseeno za dva ločena postopka: "Bodoča zakonca lahko podata vlogo za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnega prostora, na lokaciji po lastni izbiri, na primer tudi v sakralnih prostorih (cerkvi, samostanu, ipd.), ter si v primeru izpolnjenosti pogojev in izdane pozitivne odločbe s strani upravne enote, postopek poenostavita ter v največji možni meri prilagodita svojim željam."

"V skladu z navedenim na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve ocenjujemo, da veljavna zakonska in podzakonska ureditev, ki izhaja iz ustavne določbe in jo podrobneje ureja bodočima zakoncema že sedaj omogoča izbiro med različnimi oblikami in kraji sklenitve zakonske zveze v skladu z njunimi željami. Na ministrstvu se bomo tudi ob spremembah Družinskega zakonika in Pravilnika zavzemali za ureditev sklepanja zakonske zveze, ki bo iz organizacijskega in administrativnega še bolj prijazna in spodbudna do bodočih zakoncev," pa na ministrstvu odgovarjajo glede možnosti uvedbe poslankinega predloga.