Diamanti, zlato in številni dragi kamni veljajo za redke in dragocene, vendar se po redkosti težko primerjajo z mineralom, imenovanim kyawthuite. Znanstveni opis tega nenavadnega minerala namreč temelji na enem samem znanem naravnem primerku.

Gre za droben, prozoren mineral rdečkasto-oranžne barve, ki tehta le 1,61 karata oziroma približno tretjino grama. Najden je bil na območju Mogoka v Mjanmaru, ki je sicer znano po izjemni raznolikosti dragih kamnov in mineralov.

Našli so ga med naplavinami

Edini znani kyawthuite niso izkopali iz velikega nahajališča. Najden je bil kot od vode obrabljen kristal v naplavinah v dolini Chaung-gyi v bližini Mogoka.

Prav zaradi tega znanstveniki nimajo neposrednega vpogleda v kamnino, v kateri je mineral prvotno nastal. Njegova kemična sestava pa nakazuje, da bi lahko izviral iz pegmatita – magmatske kamnine, v kateri lahko nastajajo veliki kristali in nekateri zelo redki minerali.

Primerek so obdelali in zbrusili v 1,61-karatni dragulj. Kljub njegovi izjemni redkosti na prvi pogled ne deluje posebej nenavadno: je prozoren, rdečkasto-oranžne barve in ima izrazit sijaj. Njegova trdota znaša približno 5,5 po Mohsovi lestvici.

Sestavljata ga bizmut in antimon

Kyawthuite ima kemijsko formulo Bi³⁺Sb⁵⁺O₄ in je naravni bizmutov antimonat. Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu, njegova gostota pa znaša približno 8,26 grama na kubični centimeter.

Zanimivo je, da njegova kemična spojina sama po sebi za znanost ni popolna neznanka. Sintetična oblika je znana, posebnost kyawthuita pa je prav njegov pojav kot naravnega minerala. Mindat ga navaja kot edini odobreni mineral bizmut-antimonovega oksida.

Uradno so ga priznali šele leta 2015

Mineral je dobil ime po mjanmarskem mineralogu in gemologu dr. Kyawu Thuju. Mednarodno mineraloško združenje (IMA) ga je kot samostojno mineralno vrsto odobrilo leta 2015, podroben znanstveni opis pa je bil pozneje objavljen v reviji Mineralogical Magazine.

Edini znani primerek je danes del zbirke Oddelka za mineralogijo Naravoslovnega muzeja okrožja Los Angeles, kjer je evidentiran pod kataloško številko 65602.

Ali res nikjer na Zemlji ni še enega?

Tega seveda ni mogoče trditi. Dejstvo, da poznamo samo en primerek, ne pomeni, da je to dobesedno edini košček kyawthuita na celotnem planetu. Lahko obstajajo drugi primerki, ki še niso bili odkriti ali prepoznani.

Toda v znanstveni literaturi je opis kyawthuita še vedno osnovan na enem samem naravnem primerku. Prav to ga uvršča med najbolj izjemne mineraloške najdbe: majhen oranžen kamen iz Mjanmara je za zdaj edini dokaz, da lahko ta mineral sploh nastane v naravi.