Stopnja tveganja revščine je bila lani 13,2-odstotna, v primerjavi z letom prej se je zvišala za 0,5 odstotne točke. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 276.000 oseb oz. 12.000 več kot leta 2023. Stopnja tveganja socialne izključenosti pa je bila 14,4-odstotna, kar je 0,7 odstotne točke več kot leto prej, navaja Surs.
Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 981 evrov na mesec in je bil za 78 evrov višji kot leto prej. V absolutnem znesku je bila ta rast največja po letu 2005. Če bi prag ostal enak kot leto prej, se tudi stopnja tveganja revščine ne bi spremenila, navaja državni statistični urad (Surs).
Za štiričlansko družino, v kateri sta dva odrasla in dva otroka pod 14. letom starosti, je prag znašal 2060 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1472 evrov na mesec.
Zaradi višje stopnje tveganja revščine tudi tveganju socialne izključenosti izpostavljenih več oseb
Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 302.000 oseb oz. 15.000 več kot leto prej. Porast števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bil posledica zvišanja stopnje tveganja revščine, medtem ko sta se druga dva kazalnika socialne izključenosti, ki sta stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti ter stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti, znižala, in sicer prvi za 0,2 odstotne točke in drugi za 0,3 odstotne točke.
Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, se je znižal za 0,1 odstotne točke. Teh najranljivejših oseb je bilo 0,4 odstotka ali približno 8000, kar je 2000 manj kot leto prej.
Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je lani znašala 7,3 odstotka in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,5 odstotne točke. Vsaj v treh od zadnjih štirih let je pod pragom tveganja revščine živelo približno 135.000 oseb oz. 12.000 več kot leto prej, še navaja Surs.
