Tudi pri nas so strokovnjaki prav letos pripravili Usmeritve za uvedbo na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave v Sloveniji, o tem pa so spregovorili na že 11. Strateški konferenci Vrednost inovacij, ki je letos potekala pod geslom »Izidi zdravljenj v osrčju sistema.« Seveda je ob razmišljanju o NaVTeZ ključen napreden informacijski sistem oz. digitalizacija zdravstvenega sistema. Tu pri nas nazadujemo, so se strinjali govorci na okrogli mizi z naslovom Sprememba paradigme v zdravstvu: od prvih korakov do upravljanja življenjskega sloga, ki jo je moderiral prim. mag. Dorjan Marušič, svetovalec ministra za zdravje. Kot je v uvodnem nagovoru povedala državna sekretarka na Službi vlade RS za digitalno preobrazbo, dr. Aida Kamišalić Latifić, ima država sicer jasen cilj digitalne preobrazbe tako gospodarstva kot javnih storitev. »Tu smo si zadali cilj, da bodo do leta 2030 vse ključne javne storitve na voljo preko spleta ter da bodo vse državljanke in državljani imeli dostop do svojih e-kartotek.« Za uvedbo koncepta nujno potrebujemo dobro digitalno podlago ter NaVTeZ preusmeriti iz koncepta v dejansko uporabo. Kot je povedala red. prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel, znanstvena svetnica na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, so pri pripravi usmeritev za uvedbo koncepta pri nas med relevantnimi deležniki opravili anketo o tem, koliko jim je sploh poznan NaVTeZ: »Ugotovili smo, da približno 40 odstotkov deležnikov koncept pozna. Paradoks, ki ga lahko omenim, pa je, da je od vseh vprašanih kar 81 odstotkov odgovorilo, da bi koncept v naš zdravstveni sistem prinesel nekaj dobrega, kljub temu, da ga niso nujno poznali.« Koncept zveni privlačno, a ob tem ne smemo pozabiti, da izhaja iz Združenih držav Amerike, kjer je zdravstvo bolj ekonomska disciplina, je poudaril doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. iz  Univerzitetne klinike Golnik. Po njegovem golo preslikovanje koncepta na slovenska tla za nas ne bo prava metoda. S tem se je strinjala tudi izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki pravi, da moramo zelo paziti pri implementaciji koncepta: »Paziti je treba, da se manj pogovarjamo o zbiranju podatkov in več o tem, kako bomo te podatke uporabili. Frustracija zdravstvenih izvajalcev je, da ne dobijo povratne informacije in le s tem bodo v konceptu videli vrednost. Torej, kako dati vsakemu deležniku pravo informacijo, ki mu bo koristila.«

»Strinjam se, da imamo zelo veliko podatkov,« je povedala Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter dodala, da zavod od leta 2013 dalje vse podatke o plačanih storitvah za vsako osebo uporablja tudi za sekundarno rabo. »V tej smeri to ni novost, z nakupom storitev, ki so za pacienta najbolj koristne, se ukvarjamo že dlje časa. Vprašanje pa je, kolikšna je pristojnost zavoda v tem rigidnem sistemu, torej, če lahko podpremo takšne inovativne pristope, ker vsak tak pilotni preizkus traja dolgo. V tem vztrajati in financirati je zahtevno,« je še dodala Bolka.

Sogovorniki so se strinjali, da je pri nas potreben postopni pristop. NaVTeZ po njihovem namreč ni pristop za vse dejavnosti, kar pomeni da ne more biti univerzalen. Težava slovenskega zdravstva je namreč večplastna – z digitalizacijo zdravstva želimo izvajalcu olajšati delo, a mu ga trenutno le še otežujemo. Namreč, po mnenju sogovornikov, imamo premalo zdravstvenih delavcev tudi zato, ker morajo veliko časa presedeti za računalnikom in vnašati podatke. V prihodnosti bo moral biti zdravstveni tim drugačen, prav tako pa bomo morali, po mnenju sogovorcev, izvajalce zdravstvenih storitev razbremeniti planskega gospodarstva ter nameniti pomembno pozornost transparentnosti. V konceptu NaVTeZ je pomembno, da so izidi zdravljenj transparentni in dostopni uporabnikom zdravstvenih storitev. To omogoča primerjavo rezultatov, zdravo konkurenco med izvajalci, pacientom pa daje možnost izbire, kje bodo storitev, ki jo potrebujejo, opravili.