Kaj se zgodi z odpadkom, ko ga odvržemo v zabojnik? Prav to so danes predstavili v sklopu dogodka iz serije Kako nastaja sodobni Maribor, kjer so obiskovalcem približali pot odpadkov – od njihovega nastanka in pravilnega ločevanja do sortirnice ter možnosti ponovne uporabe ali predelave.
Del zgodbe so prikazali tudi skozi muzej odpadkov, nato pa še tam, kjer vsakodnevna skrb za naše odpadke postane precej bolj oprijemljiva, v sortirnici.
Direktor Snage Vito Martinčič je ob tem poudaril, da odlaganje v zabojnik še zdaleč ne pomeni konca poti.
»Naša zgodba je prihodnost odpadkov in zgodba o našem odgovornem ravnanju,« je povdaril direktor.
Na končno pot odpadka namreč pomembno vplivamo že sami. Najprej z vprašanjem, ali se njegovemu nastanku lahko izognemo oziroma predmet ponovno uporabimo ali popravimo, nato pa s pravilnim ločevanjem.
[[image_1_article_92748]]
Med odpadki telefoni, baterije, igle in poginule živali
Kaj napačno odlaganje pomeni v praksi, najbolje vedo zaposleni, ki odpadke vsak dan spremljajo na tekočih trakovih sortirnice.
Delovodja pravi, da jih kljub opozorilom med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno pričaka veliko hrane.
»Še vedno je v mešanih komunalnih odpadkih zelo veliko hrane, največ kruha.«
Toda nekateri predmeti niso le napačno odloženi, ampak lahko za zaposlene predstavljajo resno nevarnost.
»Nepravilno sortiran odpadek za nas pomeni nevarnost za požar ter nevarnost, da se nekdo poškoduje.«
[[image_2_article_92748]]
Med mešanimi komunalnimi odpadki namreč najdejo izrabljeno elektroniko, mobilne telefone in baterijsko orodje. Baterije se lahko ob udarcih med obdelavo vžgejo in povzročijo požar. Časa za ukrepanje takrat ni veliko.
»Mi imamo cirka 30 sekund časa, da to pogasimo.«
Na tekočih trakovih se znajdejo tudi izrabljene igle, ki lahko poškodujejo zaposlene. Še bolj nenavadna pa je ugotovitev, da med mešanimi odpadki najdejo tudi poginule mačke, ki bi morale biti odstranjene na drugačen način.
Včasih pa med smetmi odkrijejo tudi kaj vrednega. Najpogosteje gre za kovance.
Večino dela sicer opravijo stroji. Po besedah delovodje je približno 90 odstotkov odpadkov razvrščenih strojno, zaposleni pa nato zagotavljajo končno kakovost. Pri posameznih frakcijah tako dosegajo med 98 in skoraj 99,5 odstotka čistosti.
Ločevanje se začne doma
Še preden odpadek prispe do sortirnice, pa je najpomembnejši korak že narejen – ali pa zamujen – v gospodinjstvu.
»Ko govorimo o zbiranju odpadkov, se pravzaprav vse začne v gospodinjstvu. Torej pri nas doma, ne tukaj v sortirnici,« je poudaril vodja službe zbiranja in odvoza odpadkov Darko Bečaj.
Snaga je leta 2021 začela pilotni projekt zbiranja papirja, kartona in steklene embalaže od vrat do vrat. Do maja letos so razdelili približno 38.700 posod na okoli 20.500 odjemnih mestih v devetih občinah, kjer izvajajo gospodarsko javno službo.
Po njihovih ugotovitvah takšen način zbiranja prinese večje količine in predvsem čistejše ločeno zbrane frakcije.
[[image_3_article_92748]]
Širijo tudi mrežo zbiralnic za odpadno jedilno olje. Trenutno jih je 33, do konca leta pa jih načrtujejo 43. Uporabnikom so razdelili tudi posebne posodice za zbiranje olja.
V mestnem jedru se medtem pojavljajo podzemne zbiralnice, razvija pa se tudi aplikacija Moja Snaga. Ta je sprva služila predvsem kot opomnik za odvoz posameznih vrst odpadkov, zdaj pa po Bečajevih besedah razvijajo tudi uporabo umetne inteligence, ki bi uporabniku pomagala prepoznati odpadek in ugotoviti, kam ga pravilno odložiti.
»Naš cilj je, da nam postane vsem nam ravnanje z odpadki čisto nekaj običajnega v vsakem dnevu.«
Kaj pa odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati?
Kljub ločevanju in obdelavi ostane tudi del odpadkov, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati. Po besedah direktorja Snage gre trenutno za približno 17.000 do 18.000 ton na leto.
Ti odpadki se trenutno izvažajo, strošek njihovega prevzema pa po navedbah na dogodku znaša okoli 214 evrov na tono.
Prav zato je bila del predstavitve tudi načrtovana energetska izraba odpadkov v Mariboru. Martinčevič poudarja, da bi pri tem energijo iz preostanka odpadkov pretvarjali v električno in toplotno energijo. Projekt je sicer še vezan na postopke države glede podelitve koncesije, na območju pa poteka tudi celovita okolijska presoja.
