Naziv zeleni list Evrope pa sta si razdelila danski Elsinore in Velenje. Mesta so prijela priznanja in denarno nagrado v višini 600.000 evrov za zeleno prestolnico in po 200.000 evrov za zeleni list, so danes sporočili iz Evropske komisije.

Velenje si prizadeva za postopno opuščanje premoga, hkrati pa odpira nove zaposlitvene možnosti v sektorjih zelenih delovnih mest. Mesto je med prvimi v Sloveniji vzpostavilo sistem ločenega zbiranja odpadkov in od takrat izboljšuje ravnanje z odpadki, so zapisali. Nagrado je prevzel župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, so sporočili iz občine.

Cilji evropske nagrade zeleni list so prepoznati mesta, ki izkazujejo dobre okoljske rezultate in zavezanost ustvarjanju zelene rasti, spodbujati mesta, da dejavno razvijajo okoljsko zavest in vključenost državljanov, identificirati mesta, ki so sposobna delovati kot zeleni ambasadorji, ter spodbuditi druga mesta, da napredujejo k boljšim trajnostnim rezultatom. V finale se je poleg nagrajenih dveh uvrstilo še romunsko mesto Bistrita.
Naziv zelene prestolnice Evrope se vsako leto podeli evropskemu mestu z več kot 100.000 prebivalci, ki se je izkazalo za vodilno na področju okoljske, družbene in gospodarske trajnosti. V državah, kjer ni mest z več kot 100.000 prebivalci, se lahko prijavi največje mesto.

Mesta, ki niso dovolj velika, da bi se potegovala za naziv zelene prestolnice Evrope, lahko kandidirajo za evropski zeleni list. Nagrada je namenjena mestom z 20.000 do 100.000 prebivalci, njen cilj pa je priznati in spodbujati prizadevanja teh mest za boljše okoljsko upravljanje in rezultate.

Slovenija je zeleno prestolnico Evrope že imela. Naziv je leta 2016 nosila Ljubljana, nedavno pa jo je organizacija European Best Destination uvrstila na prvo mesto letvice 20 najboljših zelenih prestolnic Evrope.