Podravska regija po nasilju nad ženskami izstopa iz slovenskega povprečja. Na Centru za socialno delo Maribor razloge za to vidijo v pomanjkanju nevladnih organizacij s tega področja, ob tem pa je nezanemarljiva tudi socialna slika v regiji. V regiji se bodo ta teden aktivno vključili v osveščanje ljudi glede omenjene problematike.
V sklopu obeležitve mednarodnega dne boja proti nasilju nad ženskami bo ta teden v Vetrinjskem dvoru potekala preventivna akcija – labirint nasilja.
Kot je povedala direktorica CSD Maribor Frančišča Premzel, gre za izkustveno delavnico, v kateri bo mogoče podoživeti del tistega, kar se dogaja z žrtvami takrat, ko prvič spregovorijo o svojih težavah in da potrebujejo pomoč, pa tudi kakšna je njihova pot in občutki, ko začnejo aktivno iskati izhod iz labirinta, s katerim so se dotlej soočala dnevno.
Želijo s preventivno akcijo meščanom predstaviti čustveni del, s katerim se ženske soočajo, ko pride do nasilja v družini. Kot je dejala, ženske lahko v “labirint nasilja” stopijo zelo zgodaj, večkrat že v matični družini, pa tudi v vrtcu ali šoli, zato je pomembno da so seznanjene z vrstami pomoči, ki so jim v takih primerih na voljo.
Vodja kriznega centra za žrtve nasilja v družini Vilma Kersnik je pojasnila, da želijo s preventivno akcijo meščanom predstaviti čustveni del, s katerim se ženske soočajo, ko pride do nasilja v družini. Kot je dejala, ženske lahko v “labirint nasilja” stopijo zelo zgodaj, večkrat že v matični družini, pa tudi v vrtcu ali šoli, zato je pomembno da so seznanjene z vrstami pomoči, ki so jim v takih primerih na voljo.
Mariborska varna hiša deluje 18 let
Mariborska varna hiša deluje 18 let, še vedno pa se srečuje z mnogimi stereotipi glede tega, zakaj ženska pri njih sploh pristane, je povedala njena vodja Anka Fingušt. Mnogokrat javnost meni, da so si ženske krive same ali da bi lahko ukrepale že prej, zato je namen labirinta, da ljudje podoživijo tisto, kar žrtve nasilja doživljajo.
“Skozi to izkušnjo bo lahko vsak morda malo bolje razumel, zakaj ženske toliko časa vztrajajo v nasilnem odnosu in ne prekinejo odnosa pri prvi klofuti ali prvem poniževanju. Vendar gre za kompleksen proces in ko spoznaš, s kašnimi stereotipi vse se ženske spopadajo, potem razumeš, zakaj se ženske ne odločijo tako hitro in pridejo k nam, ko so posledice nasilja že zelo hude,” je povedala Finguštova.
Tretja od možnosti za ženske, ki postanejo žrtve nasilja, je v Mariboru zadnjih deset še materinski dom. Njena vodja Žanet Mithans je povedala, da je doslej pri njih bivalo skoraj 400 žensk, pred nekaj leti pa so ustanovili še program svetovalnice žrtvam zlorab, ki je v tem času obravnaval že okoli 670 primerov nasilja.
Tretja od možnosti za ženske, ki postanejo žrtve nasilja, je v Mariboru zadnjih deset še materinski dom. Njena vodja Žanet Mithans je povedala, da je doslej pri njih bivalo skoraj 400 žensk, pred nekaj leti pa so ustanovili še program svetovalnice žrtvam zlorab, ki je v tem času obravnaval že okoli 670 primerov nasilja.
Porast nasilja je sicer v podravski regiji glede na celotno državo izstopajoč
Porast nasilja je sicer v podravski regiji glede na celotno državo izstopajoč. Mariborski center za socialno delo se v posredovanje vključi s svojo interventno službo, ko se v obravnavo vključi tudi policija. Lani so tako skupaj posredovali v 272 primerih, na mariborskem območju v 184, na ptujskem pa v 106 primerih.
“Ne bi preprosto rekla, da so Štajerci bolj agresivni ali da več pijejo, pač pa je dejstvo tudi, da je nevladni sektor slabše razvit, zato se večina žrtev obrne neposredno na nas ali na policijo, ti primeri pa so nato pri nas zabeleženi.”
“Ne bi preprosto rekla, da so Štajerci bolj agresivni ali da več pijejo, pač pa je dejstvo tudi, da je nevladni sektor slabše razvit, zato se večina žrtev obrne neposredno na nas ali na policijo, ti primeri pa so nato pri nas zabeleženi,” o razlogih za večje število primerov pravi Premzlova, ki pa se zaveda, da k stanju precej prispevajo tudi slabe finančne in socialne razmere v regiji.